News ma Society, Siosiomaga
Eseesega i le va o le ola ma le lē ola: o le a le eseesega?
O le a foliga mai o loo vaaia i le taimi o le eseesega o le ola mai le nonliving. Ae peitai, o mea e le matua faigofie. Saienitisi e faapea o sea tomai faavae, meaai paleni, manava ma le fesootai atu i le tasi ma le isi, o se faailoga e le gata o meaola soifua. Talitonu i le tagata sa ola i le taimi o le tausaga Stone, o le ola e mafai ona valaauina, e aunoa ma se tuusaunoaga. O lenei maa ma vao, ma o laau.
I se aotelega, e mafai ona taʻua o le natura o loo siomia ai le tagata ola uma. Ui i lea, e saienitisi o aso nei faaesea foliga maai. O vaega taua tele o le faafuasei aiai o vaega uma o le tino, exuding olaga. E tatau ona faailoa lelei le eseesega i le va o le ola ma nonliving.
O le ute ma le vaega autu o le tino ola
le lagona Banal e faatagaina ai tagata taitasi e uiga i e tusi se faatusatusaga i le va o le faʻaolaola ma le leai ni ola.
Ae peitai, o nisi taimi e foliga mai tagata faigata ina ia faailoa saʻo le autu eseesega i le va o le ola ma mataupu nonliving. E tusa ai ma se tasi o tusitala o le atamai, e aofia atoa a tino ola o meaola ola ma mea faitino e leai ni ola - mai lē ola. I le faaopoopo atu e tautologies i le faasaienisi, e theses ma sili atu le saʻo atagia le ute lea o le fesili na tuu. Mea e faanoanoa ai, ae o nei lava hypotheses e le atoatoa tuuina tali i le faafitauli o lo oi ai uma.
Lava, o le eseesega i le va o le ola ai meaola, o le tino o le natura e leai ni ola ua suesueina pea ma iloiloina. Matua salalau, mo se faataitaiga, ei ai se finauga Engels. Manatu o loo fai mai o le olaga o le uiga moni o le a le mafai ona faaauau pea e aunoa ma le faagasologa o le metabolism, uiga tino porotini. O lenei faagasologa, o le mea lea, e le mafai ona tupu e aunoa ma le faagasologa o le fegalegaleaiga i le mea faitino o meaola. O se faatusatusaga o se mu lamepa ma a ola isumu po o isumu. Eseesega i olaga isumu tatau ona totogi i le faagasologa o le manava, i.e. ona o le fesuiaiga o le okesene ma karaponi carbon, ma se moligao ua na tauaveina le faagasologa combustion, e ui lava o nei mea ma o loo i vaega tutusa o le olaga. Mai lenei e tatau ona avea ma se faataitaiga lelei o le fesootaiga ma le natura e mafai e le gata i le tulaga o le ola meaola, ae faapea foi i le tulaga o le lē ola. Faavae i luga o le faamatalaga i luga, e le mafai ona manatu le metabolism se vaega autu i le igoa o le mea ola. O lenei faaaliga o pinpoint le eseesega i le va o le ola ma le lē ola tino o le taimi e alu lava misiona.
Seia oo i le mafaufau o le tagata, ua oo atu lenei faamatalaga i se taimi umi. E tusa ai ma faifilosofia suega mai Farani Diderot, e talafeagai ai ona malamalama e faapea o sea a feaveai laiti, ma se faafitauli tele lava o le oo atu i le autu o le tino atoa. E tusa ai ma le tele o saienitisi, e na o se tuufaatasiga o uiga moni o nisi e mafai ona tuuina atu se manatu o le mea e a ola tino ma le mea e ese mai le natura e leai ni ola.
Lisi o meatotino o se tino ola
I totonu o le meatotino a meaola soifua e aofia ai:
- O le mataupu i totonu o taua vailaau ma biopolymers tauaveina uiga tuʻufaʻasolo mai i tupuaga.
- Le faatulagaga feaveai o meaola (uma vagana siama).
- Malosi ma mea fesuiaiga o tupe i le va o loo siomia ai.
- O le mafai ona fanafanau ma ia uluola i lona ituaiga o meaola e le o tauaveina uiga tuʻufaʻasolo mai i tupuaga.
Aoteleina faamatalaga uma o loo faamatalaina i luga, o le fai atu ina ia latou iloa le auala e aai ai, manava, toe gaosia le gata i le ola ai tino. eseesega i le lē ola e faapea e mafai ona latou na i ai.
Olaga - a code
E mafai ona faaiuina e faapea o le faavae o le faagasologa olaga atoa o polotini (polotini) ma acid nucleic. Faiga ma le afioaga o sea vaega e faigata ona faatulaga. O le puupuu ma, e ui i lea, a na faamatalaga atoatoa faia tagata faʻapiolosi lauiloa mai le faaiu Amerika Tipler, na avea ma faavae o le lomiga agavaa "fisiki o le tino ola pea." E tusa ai ia te ia, a ola tagata e mafai ona na iloa ai, o lo oi ai le tuufaatasiga a acid nucleic. Foi, e tusa ma le saienitisi, le olaga o nisi ituaiga o code. I le tausia o lenei vaaiga, e tatau ona manatu e faapea, i le na o le suia o le tulafono, e mafai ona ausia le ola e faavavau ma e le solia o le soifua maloloina o tagata. le mafai ona tatou fai atu ua maua o lenei hypothesis se tali i tagata uma, ae o nisi o lona soo sa. O lenei manatu ua faia ma le faamoemoe o le faaesea o se tino ola e faaputuputu ma faamatalaga faagasologa.
I le amanaia le mea moni e faapea o le tuuina atu o eseesega i le va o le ola ma nonliving mataupu tumau pea le mataupu o le finauga tele, o se suesuega e faia e lagona e faaopoopo se suesuega auiliili o le elemene faatulagaga o le faʻaolaola ma e leai ni ola.
Le meatotino e sili ona taua o faiga ola
le tele o polofesa o le faasaienisi moni o le meatotino e sili ona taua o faiga ola emit:
- Compactness.
- Le tomai e faia ai poloaiga mai le vevesi nei.
- Mea, malosi ma faamatalaga o fesuiaiga o tupe i le va o loo siomia ai.
Latou ei ai se matafaioi taua ai le "manatu faaalia loops" lea e faia i totonu o le fegalegaleaiga autocatalytic.
e sili atu nai lo le ola o isi ituaiga o mea ola i tuutuuga o le eseese o vaega ma dynamics vailaau o le faagasologa lea e tupu i se impersonation ola. O le compactness o le faatulagaga o le ola ai meaola o le taunuuga o le mea moni e faapea o le molecules ua faatulaga rigidly.
O se vaega o le meaola lē soifua, e faigofie fausaga feaveai, ae le o lea i le ola.
le gata o se taimi ua tuanai, lea ua faamaonia e ala i le sela manatua. O se eseesega taua foi i le va o le ola ai meaola mai nonliving.
faagasologa o le taua o le tino o saʻo e fesootai i ai vaega e pei o āiga ma fesuiaiga. E tusa ai o le tulaga muamua, o le ua faaliliuina atu faailoga e alii talavou taitoatasi mai le matua, ma le itiiti aafia i le siosiomaga. I le tulaga lona lua, o le faafeagai e moni: o vaega taitasi o le tino ua suia ona o le fegalegaleaiga i le itu o le avanoa o loo siomia ai.
O le amataga o le olaga i le lalolagi
Eseesega o le ola i mea faalenatura, nonliving meaola ma isi elemene o le popolega i le mafaufau o le toatele saienitisi. E tusa ai ia i latou, o le ola i le lalolagi na iloa mai le taimi o le a le manatu o le mea o le DNA ma le mafuaaga na faia ai.
E tusa ai ma faamatalaga e uiga i le suiga o le tuufaatasi faigofie porotini e sili ona faigata, faamatalaga faatuatuaina i lenei mataupu e le i maua. O loo i ai se manatu o le talutalu biochemical, ae ua tuuina atu le gata i le tulaga aoao. O lenei manatu o loo faapea mai i le va o coacervates e masani clots tuufaatasi faatulagaina e mafai ona "mau i" molecule carbohydrate lavelave, e tau atu i le faavaeina o le membranes tulagalua feaveai na tuuina coacervate taofia o le faaleagaina. Le taimi lava e auai i coacervate molecule porotini, loo i ai isi feaveai faapena ei ai le gafatia e tuputupu ae ai ma isi vaega.
Sili ona laasaga taimi e alu ai i le faagasologa o le faamaonia lenei hypothesis ua manatu tomai manatu o meaola ola e vaevaeina. E leai se masalosalo i le faataitaiga o le faaali mai o le olaga o le a aofia ai isi malamalama, e lagolagoina i se aafiaga fou faasaienisi. Ae peitai, o le tele o le malosi o le fou sili atu le matua, o le faigata foi lea ona moni faamatala tonu pe faapefea ona faaali mai e sili ona "fou". E tusa ai, o iinei o le a alu pea i faamatalaga tonu, ae le o le auiliiliga.
foafoaga faagasologa
Po o le ala, ma le laasaga taua e sosoo ai i le foafoaina o se ola tino o le recreate le membrane puipuia sela mai itu siosiomaga faigata. O lena membrane o le laasaga muamua i le faaali mai o le sela, e avea o se elemene tulaga ese. Taitasi faagasologa o se vaega o le tino ola, e tafe i totonu o le sela. O se numera tele o gaoioiga e maua ai le faavae o gaoioiga feaveai, o lona uiga o le tuuina atu o meaai e tatau ai, enzymes ma isi mea e faia i totonu o le membranes. O loo i ai se matafaioi taua tele i lenei tulaga, enzymes, taitasi lea o le tiutetauave mo se galuega tauave faapitoa. O le mataupu faavae faagaoioia o le molecule enzyme - ina ia latou saili i le taimi lava e auai i le isi mea malolosi. Ona o lenei tali i le sela e toetoe lava i le emo o le mata.
fausaga feaveai
Mai le taimi muamua na ou to le ola, natura evolving pea o paneta Lalolagi ma faaleleia. ua toso talutalu i mo le tele o selau miliona tausaga, ae lilo uma ma mea moni manaia e le o faailoaina atu seia oo i le taimi nei. ola ituaiga i luga o le paneta vaevaeina i faaniukilia ma muai faaniukilia, e tasi-celled ma multicellular.
o loo faamatalaina ai meaola Celled e le mea moni e faapea nofoaga ave faagasologa taua uma i totonu o se sela e tasi. Multicellular, alternatively, e aofia ai a plurality o tutusa sela mafai ona vaega ma i ai tū toʻatasi, ae ui i lea, na faatulaga ai i se iunite e tasi. meaola Multicellular nofoia se avanoa taua i le lalolagi. O lenei vaega e aofia ai uma tagata ma manu, ma laau, ma le tele o isi mea. Taitasi o nei vasega ua vaevaeina i ituaiga, subspecies, tupulaga, aiga ma isi. malamalama taimi muamua o le tulaga o le faalapotopotoga o le ola i le ua ave le Lalolagi mai le aafiaga o le natura. O le isi tulaga, e fitoitonu i le fegalegaleaiga ma meaola. Foi aoga se suesuega auiliili o faiga uma ma subsystems o le lalolagi.
Faalapotopotoga o meaola ola
- Molecular.
- Feaveai.
- Pepa solo.
- Okeni.
- Ontogenetic.
- Faitau aofai o tagata.
- Ituaiga.
- Biogeotsentricheskaya.
- Biosphere.
I le faagasologa o le suesueina o le tulaga tau kenera molecular faigofie taunuu i le criterion faalauiloa sili ona maualuga. teori Chromosomal tofi, auiliiliga mutation, o se suesuega auiliili o le sela, siama ma phages auauna atu o le faavae mo le tatalaina o le faiga tau kenera faavae.
tulaga e avea ma faataitaiga o le malamalama e uiga i le na maua molecules fausaga ala i le tatalaina o le uunaiga teori feaveai o le fausaga o meaola soifua. I le senituri ogatotonu o le 19, o tagata sa le iloa o loo aofia ai le tele o elemene o le tino, ma talitonu ua tapunia feaveai uma. Ona sa faatusatusa i le atomu. O le tagata atamai lauiloa o le taimi o fautuaina Louis Pasteur o Farani o le eseesega aupito sili ona taua i le va o le ola ai meaola mai nonliving - molecular tutusa fananau mai i le natura ola. Saienitisi valaau ai chirality o molecules o le meatotino (o le vaitaimi ua faaliliuina mai le gagana Eleni ma o lona uiga o "lima"). O lenei igoa na tuuina mai ona o le mea moni e faapea e foliga tutusa ma lenei meatotino a lima taumatau mai o latou itu tauagavale.
I le taimi lava lea e tasi se suesuega auiliili o le porotini, saienitisi faaauau pea ona faaali mai mealilo uma o DNA ma le mataupu faavae o le āiga. Sili ona faanatinati le lomiga lenei ua avea i le taimi lava pe a oo i le taimi e faaali mai ai le eseesega i le va o le ola ai meaola mai le natura e leai ni ola. Afai o le faaiuga a le tuaoi o le ola ma e ua leai ni ola taialaina e le metotia faasaienisi, e mafai ona feagai ma le tele o faafitauli patino.
Siama - o loo latou?
E i ai se manatu e uiga i le i ai o le laasaga tuaoi o mea ua taʻua o le va o le ola ma le nonliving. Uiga moni lava finau ma finau pea meaola mo le pogai o le siama. siama le pei o sela masani e faapea e mafai ona latou toe gaosia na o le leaga, ae lē i le faamoemoe e rejuvenate ma tuuina atu le ola o le tagata. Foi, ua le mafai siama e faasoa atu mea e faaaoga, e tuputupu ae ai, e tali atu irritants, ma isi.
sela Viral i fafo o le tino, ua i ai se faiga tuʻufaʻasolo mai i tupuaga, ae peitai, o loo aofia leai enzymes, lea o le faavae o se ituaiga o le olaga maualuga togi. Ona e sela na ona i ai le faafetai i le malosi taua ma minerale, tatou te aveesea mai se foai, o se feaveai maloloina.
vala Key mai eseesega lē ola
E le pei o meaola mai e leai ni ola manino. ei ai galuega tauave feaveai tino ola taumafa ma metabolism, ma le tomai e manava (i le tulaga o laau - foi avanoa faatamaoaigaina okesene).
O le isi ia iloatino le tomai o le a ola tino o le tagata lava ia-toe gaosiga ma le faaliliuina atu o uiga tuʻufaʻasolo mai i tupuaga inalienable uma (mo se faataitaiga, o se tulaga pe afai e fanau mai se tamaitiiti e pei o se tasi o matua). E mafai ona tatou faapea atu o le eseesega i le autu o lenei i le va o se ola. Nonliving tino o le umiaina o lenei gafatia e le oi ai.
O lenei mea moni o le sootaga e le mavavaeeseina o le a tino ola e mafai ona e le gata e tasi, ae faapea foi le faaleleia o le poloaiga. Lava tomai taua o so o se soifua feaveai taʻua o le tomai e faamasani i so o se tuutuuga ma e oo lava ia i latou na le i ai muamua. O se faataitaiga lelei o le tomai e suia le lanu o se rapiti, puipuia faasaga i faasaunoa, ma se urosa - hibernate ia sao mai le vaitau malulu. Lava nei meatotino e faasino i le mausa o le manu omnivorous. o le eseesega lea i le va o le tino o meaola. Nonliving tino e le mafai ona i ai.
E lē ola meaola foi, e noatia ma fai fuafua e suia ai, e na o ese teisi, mo se faataitaiga, Birch tautoulu lau matagofie suia le lanu. I luga o meaola ola uma ua i ai le tomai e fai ai le fesootaiga ma le lalolagi i fafo, e le mafai ona sui o le natura e leai ni ola. Fagafao e mafai ona auai i le osofaiga, fai se fuss, vzdyblivat fulufulu mamoe i le tulaga o le tulaga matautia, e maua ai se nila, talotalo siʻusiʻu. A o le vaega o le ola meaola maualuga atu, o loo i ai latou lava, o taimi uma subservient i auala nei fesootaiga faasaienisi i totonu o le nuu.
sailiiliga
O leʻi faamatalaina ai le eseesega i le va o meaola soifua, mea faitino e leai ni ola po o le talanoa e uiga i le mea moni o le auai i se faapitoa tino i le vaega o le natura e ola pe leai ni ola, e talafeagai ona lelei iloiloina faailoga uma ma o, ma le isi. Ae vagana ai i se tasi o faailoga e le tutusa i le vasega o le ola meaola, e le mafai ona valaauina soifua. O se tasi o vaega autu o sela ola o le afioaga o le a acid nucleic ma le tele o tuufaatasi porotini. o se eseesega taua lenei i le va o mea ola. tino e leai ni ola i se vaega i luga o loo i ai le lalolagi.
Ola meaola, e pei ona tetee atu i le lē ola, e mafai ona toe gaosia ma tuua fanau, faapea foi i ona faaaoga i so o se tuutuuga o le siosiomaga.
maua le tomai i fesootaiga e na o le ola ai meaola, ma o latou "gagana" o fesootaiga e le o noatia i so o se suesuega o tomai paiolo.
Le faaaogaina o nei mea, o le a mafai e tagata taitoatasi ona iloa le ola mai le nonliving. E foi le uiga tupito lea o faʻaolaola ma le natura e leai ni ola, o le mea moni e faapea e mafai ona manatu o sui o le lalolagi faalenatura soifua, ma faataitaiga e leai ni ola - nu.
Similar articles
Trending Now