Tala Fou ma le SosaietePhilosophy

Philosophy: o le a le mea muamua - mataupu po'o le malamalama?

Philosophy o se saienisi anamua. Na tula'i i le taimi o le pologa. Ma le fiafia, i se tasi taimi i totonu o ia atunuu e pei o Saina, Initia ma Eleni. O le talafaasolopito o le saienisi ua silia ma le 2500 tausaga. I lenei vaitau, na faia ai le tele o fa'atinoga eseese, e atagia ai le maualuga o tulaga faaupufai, agafesootai ma tamaoaiga o le lalolagi. O le su'esu'eina o ta'iala uma o filosofia e mautinoa lava e manaia ma taua. Ae latou te ta'ita'ia uma lava i le maatulimanu - o le fa'afitauli o le mafaufau ma le mafaufau.

Fa'asologa eseese o le tasi faafitauli

O le fesili muamua o le filosofia, lea e faavae ai itu uma, o lo'o fa'atulagaina i ni fesuiaiga eseese. O le feso'ota'iga i le va o le mafaufau ma le mafaufau, o le fa'afitauli o le mafutaga o le agaga ma le natura, agaga ma le tino, mafaufau ma le ola, etc. O a'oga fa'afilosofia e su'e tali i le fesili: o le a le mea autu po'o le malamalama? O le a le uiga o le mafaufau i le avea? ua taʻua lea o le fua faatusatusa o le popoto Siamani Schelling ma Engels le fesili faavae o filosofia.

O le taua o lenei faafitauli o lo'o taoto i le mea moni e faapea o lona sao sa'o e faalagolago i le fausiaina o se saienisi fa'atalanoa e uiga i le nofoaga o le tagata i le lalolagi lata ane. Le mafaufau ma le mataupu e le mavavaeeseina. Ae i le taimi lava lea o lenei pa'u o teteega. O le mafaufau e masani lava ona taua o le agaga.

Lua itu o le fesili e tasi

O le fesili autu faafilosofia: "O le a le mea muamua - mataupu poo le mafaufau?" - ei ai taimi - o le mafaufau ma le mafaufau. O le avea ai-i se isi faaupuga, o le itu ontological, o loo taoto i le sailia o se vaifofo i le autu faafitauli o filosofia. Ma o le uiga moni o le mafaufau, po'o le fa'aaloalo, o le fo'ia lea o le fesili pe tatou te iloa pe le iloa le lalolagi.

E fa'atatau i nei itu e lua, e fa ta'iala autu. O se vaaiga faaletino lenei (mea faitino) ma le lelei, o le poto masani (empiricism) ma le rationalistic.

O le taimi lenei o lo'o i ai faatonuga nei: mea faitino (masani ma le leaga), mea fa'apitoa (fa'amoemoe ma le fa'aalia), feusua'iga, fa'aleagaina.

O le itu o le epistemological e fai ma sui o lima itu. O le Gnostic lenei ma mulimuli ane o le agnosticism. Tolu isi - fa'amalosi, fa'asalaga, lagona fa'alagona.

Line o Democritus

I mea tau meafaitino e masani ona ta'ua o le laina o le Democritus. Na lagolagoina e ana lagolago o se tali sa'o i le fesili o le mea e sili ona taua - mataupu poo le malamalama, mataupu. E tusa ai ma lenei mea e pei o lenei:

  • O le mea moni e moni lava, ma e tutoatasi mai le malamalama;
  • O mea taua o se mea autasi; E mana'omia na'o ia lava ma atiae e tusa ai ma lana tulafono fa'alotoifale;
  • O le lotofuatiaifo o se meatotino e atagia ai ia lava, lea e fa'atatau i mea e sili ona faatulagaina lelei;
  • O le mafaufau e le o se mea tutoatasi, o lona uiga.

Faatasi ai ma le au failautusi atamai o loo latou tuu muamua ia i latou lava le fesili autu e uiga i le mea autu poo le malamalama, e mafai e se tasi ona nofo toatasi:

  • Democritus;
  • Thales, Anaximander, Anaximenes (Miletus school);
  • Epicurus, Bacon, Locke, Spinoza, Diderot;
  • Herzen, Chernyshevsky;
  • Marx, Engels, Lenin.

Passion mo le natura

O le mea e ese ai, o mea fa'aleaga mea leaga ua fa'amavaeina. Ua fai o ia ma Focht, Moleschott. I lenei itu, pe a amata ona talanoa se tasi e uiga i le mea moni e faapea o le mataupu po'o le malamalama o le mea muamua, o le matafaioi o le mataupu e fa'amaonia.

Atamamai ma vaisu i le suesuega o le mataupu faatasi ma le fesoasoani o le faasaienisi tonu: matematika, fisiki, kemisi. Latou te le amanaiaina le malamalama o se faalapotopotoga ma lona gafatia e faatosina ai mataupu. E tusa ai ma sui o mea mataga leaga, o le fai'ai o le tagata e maua ai se manatu, ma le mafaufau, e pei o le ate, fa'alilolilo le talo. O lenei ta'iala e le iloa le eseesega talafeagai i le va o le mafaufau ma le mataupu.

E tusa ai ma le au su'esu'e i ona po nei, pe a o'o mai le fesili e uiga i le mea autu po'o le malamalama, o le filosofia o mea faitino, e fa'avae i luga o fa'amaumauga sa'o ma le natura, o lo'o fa'amaonia lelei ai ona fa'amaumauga. Ae o lo'o i ai se vaivaiga - o se fa'amatalaga manino o le natura o le malamalama, o le leai o se fa'amatalaga o le tele o mea ofoofogia o le lalolagi. O le faanatura e pulea ai le filosofia o Eleni (o le vaitaimi o le faatemokalasi), i setete o Hellenes, i Egelani i le senituri lona 17, i Farani i le seneturi lona sefuluvalu, i atunuu sosaiete o le seneturi lona luasefulu.

O le Platoic Line

O le sa'o lelei e ta'ua o le Platonic line. O le au lagolago o lenei tulaga ua talitonu o lena malamalama o le mea muamua, o le mataupu o lona lua i le foia o le faafitauli autu o le filosofia. O le sa'o lelei e va'aia ai ta'iala tutoatasi e lua: sini ma le gaioiga.

Sui o le vaega muamua - Plato, Leibniz, Hegel ma isi. O le lona lua na lagolagoina e tagata popoto e pei o Berkeley ma Hume. O le fa'avae o le fa'amoemoega fa'atino o Plato. O manatu o lenei ta'iala o lo'o fa'aalia i le faaupuga: "Na'o le manatu e moni ma sili." idealism faamoemoega faapea mai:

  • O le mea moni o loo siomia ai o le lalolagi o manatu ma le lalolagi o mea;
  • O le vaega o eidos (manatu) o loo i ai muamua i le mafaufau faalelagi (lautele);
  • O le lalolagi o mea o meafaitino ma e leai se olaga ese, ae o le fa'atulagaga o manatu;
  • O mea uma lava o le fa'avaega o meaola;
  • O le matafaioi pito sili ona taua mo le suia o se manatu i se mea faapitoa ua tofia i le Atua le Foafoa;
  • O tagata ta'ito'atasi ta'ito'atasi o lo'o i ai fa'amaoni, tusa lava po o le a lo tatou malamalama.

Lagona ma mafuaaga

O le mea e sili ona lelei, e fai mai o le malamalama o le mea muamua, o le mataupu e lona lua, e fai mai:

  • O mea uma e na o le mafaufau lava o le mataupu e maua ai;
  • O mafaufauga i totonu o le mafaufau o le tagata;
  • O ata o mea faaletino e na o mafaufau lava e maua ona o lagona lagona;
  • E leai se mea po'o se mea e ola e ese mai le mafaufau o le tagata.

O le le lelei o lenei manatu o le leai lea o ni fa'amaoniga mautinoa ma le talafeagai mo fa'amatalaga o le suiga o eidos i se mea mausali. O le talitonuga fa'amalolosi na puleaina le taimi o Plato i Eleni, i le Vaitau Tutotonu. Ma o aso nei e taatele i le US, Siamani ma isi atunuu o Europa i Sisifo.

Monism ma le Faalua

O mea faitino, talitonuga fa'apitoa - e fa'atatau i le monism, o lona uiga, o le mataupu faavae o se mataupu faavae muamua. O Descartes na faavae se feusua'iga, o lona uiga o lo'o taoto i mea na fai:

  • E lua mea tutoatasi: faaletino ma faaleagaga;
  • O le tino ei ai mea fa'aopopo;
  • Ua mafaufau le agaga;
  • I le lalolagi o mea uma e maua mai le tasi pe mai le mea lona lua;
  • O mea faaletino e sau mai mea, ma manatu mai mea faaleagaga;
  • O mea taua ma le agaga e feso'ota'i fa'atasi ai ma tete'ega o se tasi tagata.

I le sailia o se tali i le fesili autu o le filosofia: "O le a le mea e sili ona taua - mataupu po'o le malamalama?" - e mafai ona fa'atalanoaina puupuu: o mea ma mafaufauga o lo'o iai pea ma fetaui le tasi i le isi.

Isi faatonuga i le filosofia

Fai mai le to'atele o tagata, o le lalolagi e tele ana ulua'i igoa, e pei o ta'ita'i o a'oa'oga a G. Leibniz.

O le le talitonu e iloa ai le i ai o le Atua, o le na foafoaina le lalolagi ma e le o toe auai i lona atina'e, e le aafia ai gaioiga ma olaga o tagata. O le au faipule e fai ma sui o filosofia filosofia Farani-faiaoga o le XVIII senituri - Voltaire ma Rousseau. Latou te le tetee i le mataupu i le malamalama ma manatu o se agaga.

E le fa'amalamalamaina e le mafaufau le manatu o talitonuga ma mea faitino.

O le faavae o le malosi o F. Bacon. I le faatusatusa atu i le faamatalaga sili ona lelei: "O le malamalama o le mea muamua lea e faatatau i mataupu" - o manatu o le malamalama ma le poto masani e mafai ona faavae i na o aafiaga ma lagona. I le mafaufau (mafaufauga) e leai se mea e le'i maua mai e le poto masani.

Tu'ua o le malamalama

Agnosticism o se ta'iala e matua teena ai se avanoa e ono malamalama ai i le lalolagi e ala i se tasi o mea taua. O lenei manatu na folasia mai e TG Huxley, ma o le sui mamalu o le agnosticism o a'u. Kant, o le na finau e faapea o le mafaufau o le tagata ua i ai avanoa sili, ae ua faatapulaaina. I luga o lenei tulaga, o le mafaufau o le tagata e mafua ai tala pepelo ma feteenaiga e le maua ai se avanoa e foia ai. I le aotelega, e fa ia feteenaiga, e tusa ai ma Kant. O se tasi oi latou: O lo'o soifua le Atua - e le oi ai le Atua. E tusa ai ma le Kant, e oo lava i mea e mafai ona malamalama i ai le malamalama o le tagata e le mafai ona iloa, ona o le mafaufau e na o le mafai ona atagia ai mea i lagona lagona, ae e sili atu i le mana e iloa ai le totonugalemu.

I le asō, o ē lagolagoina le manatu "O le mataupu e muamua lava - o le iloa e mafua mai i le mataupu" e le mafai ona ausia. Ua avea le lalolagi ma ta'iala fa'alelotu, e ui i se eseesega tele i manatu. Ae e ui lava i le tele o seneturi o sailiili mo tagata mafaufau, o le fesili taua o le filosofia e lei foia le faaiuga. Ia te ia, e le mafai ona tali atu le lotu Katoliko po o le au tetee. O lenei faafitauli e tumau lava mo le au mafaufau e le'i foiaina. I le luasefulu seneturi, o le aoga i Sisifo o filosofia ua faaalia ai uiga o le faaitiitia o le taulai atu i le fesili masani faafilosofia masani. E faasolosolo lava ina le toe aoga.

Fa'asologa o Aso Nei

O ia saienitisi e pei o Jaspers, Camus, Heidegger, latou te fai mai i le lumana'i o le a iai se faafitauli fou faafilosofia - o le avea o se mea moni - e mafai ona aoga. O se fesili lea i le tagata ma lona soifuaga, pulega o le lalolagi faaleagaga faaletagata lava ia, feso'ota'iga vavalalata i totonu, saolotoga e filifili ai, uiga o le olaga, lona tulaga i le sosaiete ma lagona o le fiafia.

Mai i le tulaga o le vaai i mea e le o iai, o le tagata o se mea moni atoatoa. E le mafai ona fa'aaogaina i mafuaaga le lelei ma mafua'aga. E leai se mea i fafo e iai le mana i tagata, o latou lava mafua'aga. O le mea lea, o lo'o iai le fa'asalalauga e uiga i le tuto'atasi o tagata. O le i ai nei o le fa'aaogaina o le saolotoga, o lona faavae o se tagata na te faia o ia lava ma e nafa ma mea uma na te faia. E manaia i lenei itu o lo'o i ai se fusuaga o le fa'alelotu ma le le talitonu.

Talu mai aso anamua e taumafai tagata e iloa o ia lava ma maua lona nofoaga i le lalolagi o lo'o siomia ai o ia. O lenei faafitauli e masani ona fiafia i mafaufauga. O le olaga atoa o le faifilosofia e alu i nisi taimi e saili tali. O le autu o le uiga o le mafuta vavalalata ma le faafitauli o le fatu o le tagata. O nei fa'avae e feso'ota'i ma masani ona fetaui lelei, talu ai o lo'o latou fa'atautaia le tulaga sili ona maualuga o le lalolagi - tagata. Ae e oo lava i aso nei, e le mafai e le filosofia ona tuuina mai se tali manino ma sa'o i nei fesili.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.atomiyme.com. Theme powered by WordPress.