FaavaeinaSaienisi

Taamilosaga Moni. O le matafaioi o meaola o loo ola i le faataamilosaga o le moni o

I lenei pepa, matou te tuuina e mafaufau ia te oe, o le a le taamilosaga moni. O a ana galuega tauave ma le taua mo le ola ai meaola i lo tatou paneta. Tatou totogi foi e gauai atu i le puna malosi mo lona faatinoina.

A se isi mea e tatau ona e iloa ae e te lei mafaufau i le faataamilosaga o le moni, e faapea ua faia lo tatou paneta i luga o le faaputuga e tolu:

  • lithosphere (le atigi mautu, pe tusa lea ma le tautala, o le laueleele o loo tatou savavali i);
  • hydrosphere (lea e aofia ai mea uma o le vai, o lona uiga, o le sami, vaitafe, sami, ma isi);
  • siosiomaga (teutusi gaseous, o le ea tatou manava).

I le va o faaputuga uma ai tuaoi manino, ae ua aunoa ma so o se galuega e mafai ona ati atu i le tasi le isi.

Faasalalauina o mea

nei faaputuga uma aofia ai le biosphere. O le a le taamilosaga moni? o le taimi lenei e uunaʻia ai le mea i le biosphere, aemaise i le eleele, ea, ola meaola. O lenei faasalalauina e le gata ua taʻua o le faataamilosaga o le moni. E taua le iloa ma mea uma amataina ma faaiuina i le laau.

E ala i le mea e tietie uila natia matua faagasologa lavelave. So o se mea mai le palapala ma le siosiomaga e maua i le laau, ma i isi meaola soifua. Ona oo lea i le tino ua latou manatu faapito, amata ona malosi tuuina isi tuufaatasi lavelave, ina ua mavae ai le gata ua filifilia i fafo. E mafai ona tatou faapea atu i lenei faagasologa, lea e faaalia ai le sootaga o le paneta uma. Meaola fegalegaleai ai ma le tasi i le isi, e pei ona tatou i ai i aso nei.

Sa le o taimi uma ina le siosiomaga, e pei ona tatou iloa. Le taimi muamua, sa matua ese lava lo tatou siosiomaga ea mai le taimi nei, e pei o, na faatumulia i le karaponi ma amonia carbon. E faapefea la, o loo i ai tagata e faaaogaina le okesene e manava? E tatau ona tatou faafetai atu i le laau lanu meamata, lea e mafai ona mafua ai le tulaga o lo tatou siosiomaga e manaomia mo le ituaiga o tagata. Air ma faavaivaia e le laau herbivores, ua aofia ai foi i latou i le menu o faasaunoa. Ina ua oti manu, o loo faatinoina lo latou toe vaega microorganisms. O le mea lena liliu humus tatau ai mo le tuputupu ae laau. E pei ona e vaai i ai, ua tapunia ai le liʻo.

punavai o le malosi

e le mafai taamilosaga Moni e aunoa ma le malosi. Le a le mea po o le puna o le malosi mo le faalapotopotoga o lenei talanoaga? O le mea moni, o lo tatou punavai o le vevela malosi fetu la. taamilosaga Moni ua na le mafai e aunoa ma lo tatou punavai o le vevela ma le malamalama. O le heats la:

  • ea;
  • eleele;
  • laau.

I le taimi o faʻavevela, o loo tupu evaporation vai, lea e amata atu e faaputuputu i le siosiomaga e pei o se ao. Uma o le vai i le toe foi mai le iʻuga i le laualuga o le Lalolagi i le tulaga o le timu po o le kiona. I luga o ona toe foi, infiltrates ia i le eleele, ma lona susu aʻa o laau eseese. Afai o le vai sa i ai se taimi e ati lava loloto, e replenishes le eleele, ma o nisi o le atoa toe foi i vaitafe, vaituloto, sami ma vasa.

E pei ona iloa, pe a manava tatou mitiia okesene ma exhaled karaponi carbon. O lea, o le malosi la o le laau saʻo ma e toe faʻaaogā karaponi ma le okesene carbon toe foi mai i le siosiomaga. E taʻua lenei faagasologa photosynthesis.

O taimi ua pasi o le faataamilosaga o le moni o

Ia amata lenei fuaiupu faatasi ma le mataupu o le "faagasologa moni". O se aafiaga matautia faifai pea. E mafai ona tatou tausia le rhythms moi, o lea ua ma o loo aofia ai le faagasologa moni, toe pea i vaitaimi patino.

e mafai ona vaaia le faagasologa moni i soo se mea, e fananau mai i meaola uma e ola i luga o le paneta Lalolagi. O ia foi o se vaega o tulaga uma o le faalapotopotoga. O le, i totonu o le sela, ma i le biosphere, e mafai ona tatou tausia nei faiga. E mafai ona tatou iloa le tele o ituaiga (taamilosaga) o faiga moni:

  • diurnal;
  • DSA;
  • vaitau;
  • o tausaga taitasi;
  • faifaipea;
  • seneturi.

O le taamilosaga faaletausaga sili ona faaleo. Tatou tausia i latou, i taimi uma ma i soo se mea, e taua le na o se itiiti e mafaufau e uiga i lenei fesili.

vai

O lenei matou te valaaulia outou e mafaufau i le faataamilosaga o le moni o le natura luga o le vai e avea o se faataitaiga, o le sootaga sili ona taatele o lo tatou paneta. O loo i ai le tele o vaega e mafai ai e auai i le tele o faiga i totonu o le tino, ma tala atu. Mai le taamilosaga o le H 2 E, i le natura e faalagolago i le ola o mea ola uma. E aunoa ma le vai, tatou te le o mauaina, ma o le a le lalolagi e pei o se toafa e leai ni ola. E mafai ona e auai i faiga taua uma. E mafai ona maua lenei faaiuga: ola uma tagata o le paneta Lalolagi na manaomia le vai mama.

Ae o le vai i taimi uma e pei ona faaleagaina se taunuuga o so o se faagasologa. E faapefea la, e tuuina atu i latou lava i se sapalai muta o vai mama inu? O lenei natura faalavelave, e tatau ona tatou faafetai mo le i ai o lena taamilosaga e tasi le vai. Ua uma ona tatou vaai i le auala e tupu uma. evaporates le vai, alu i le ao ma precipitation (timu po o le kiona). E taʻua lenei faagasologa o le "faataamilosaga o le vai". E faavae i luga o le faagasologa e fa:

  • evaporation;
  • totoʻoga;
  • precipitation;
  • tafea ese le vai.

lua ituaiga o le faataamilosaga o le vai o le: tetele ma laiti.

kāponi

O lenei o le a tatou vaai i le auala o le moni o faataamilosaga carbon i le natura. E taua le iloa ma le mea o le pasene o mea nofoia nofoaga 16 na. E mafai ona tupu i le tulaga o taimane ma graphite. O se pasene o ai e sili atu i le iva sefulu pasene le koale. ua oo lava e aofia ai le kaponi i le tuufaatasiga o le siosiomaga, ae o laiti lava ona anotusi, e uiga i le 0.05 pasene.

I le biosphere, ona o le carbon foafoaina le tele o tuufaatasi faatulagaina eseese e talafeagai mo le ola uma i luga o lo tatou paneta. Mafaufau i le faagasologa o le photosynthesis: laau mitiia karaponi carbon mai le siosiomaga ma toe faʻaaogā ai, o se taunuuga, tatou te maua le tele o tuufaatasi faatulagaina.

phosphorus

Le taua o le faataamilosaga moni lava ona tele. E tusa lava pe tatou te phosphorus, ua maua i le toatele i le ivi, e talafeagai mo laau. O le punavai autu - o lē manatu mamafa. E mafai ona maua i le papa igneous. e mafai meaola ola e maua mai:

  • eleele;
  • punaoa tau suavai.

O loo maua i le tino o le tagata, e pei o, o se vaega o le:

  • polotini;
  • acid nucleic;
  • ivi;
  • lecithin;
  • phytin ma isi.

E pei o loo manaomia phosphorus mo le teuina o le malosi i le tino. A oti le tino, e toe foi i le eleele po o le sami. O lenei faalauiloa mauoa papa le faavaeina i phosphorus. e taua lea i le taamilosaga biogenic.

nitrogen

O lenei ua tatou vaai i le faataamilosaga nitrogen. O lei oo i lenei, tatou te maitauina ai ua tusa ma le 80% o le tusi atoa o le siosiomaga. Ioe, ua matua faagaeetia le ata lenei. E lē gata o le faavae o le tuufaatasiga ea, o loo maua nitrogen i laau ma meaola o manu. E mafai ona tatou feiloai i le tulaga o polotini.

A o le taamilosaga nitrogen, e mafai ona tatou fai atu le mea lenei: mai nitrates ea pepa nitrogen, ua synthesized e laau. O le faagasologa o le foafoaina o nitrates taʻua fixation nitrogen. Ina ua maliu o ia ma laau rots, o le nitrogen aofia ai i totonu e pau i le eleele e pei amonia. Mulimuli faamamaina (oxidized) meaola o loo ola i le eleele, o lea o loo i ai acid nitric. E mafai ona tali atu ma le le carbonate, lea ua tumu i le eleele. I le gata i lea, e talafeagai ona taʻua le mea moni e faapea o loo tatalaina i tua le nitrogen i se faiga mama o se taunuuga o le faaleagaina o laau po o le taimi combustion.

teio

E pei o le tele o isi elemene o le faataamilosaga o teio e vavalalata e fesootai i ai meaola soifua. Teio i le siosiomaga e mauga mu. Sulfide teio mafai ona faagaoioia le microorganisms maua foliga o le malamalama sulfates. Talu ai nei faavaivaia e le laau, teio o se vaega o le suauu taua. A o le tino, o le teio e mafai ona tatou feiloai i le:

  • acids amino;
  • polotini.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.atomiyme.com. Theme powered by WordPress.