Faavaeina, Aoga maualuga ma aoga
Conjugation o veape Farani: faigofie i le lavelave
O se tasi o vaega e sili ona faigata i le suesueina o le gagana Farani taimi ma conjugations veape. ua ia manatua le aoao ituaiga ono uma o faaiuga faaletagata lava ia, ma tuuina atu ai le mea moni e faapea i Farani Vaega 3 veape, e faatuai e sili atu le taulotoina faagasologa. O lea, o le auala e malamalama ma manatua taimi uma le conjugation o veape Farani?
ituaiga tumau
O le 16 gagana i le taimi nei o le taimi e mafai ona na ona faamatalaina 5. O isi pepa faatumu po o aloaia lona faaaogaina ma le toe aoga po o faatatau i le ituaiga tusitusiga ma le talafeagai i talanoaga upu. O lenei galuega e aoao ai a itiiti faigofie, ona e le mafai na faaaogaina i le taimi nei, tuanai ma tenses le lumanai, faapea foi ma le faavavau pepa imparfait ua mavae e faamatalaina ai amioga le atoatoa po o le toe faia i le taimi ua tuanai. O le taimi moni mulimuli o immédiat passé, lea e mafai ai e taʻu mai na tupu aafiaga.
Suesueina o conjugation o le upu galue i Farani, e tatau i le maitau ua vaevaeina taimi uma i vaega e lua: faigofie ma le faigata. E fausia ai le veape ituaiga o faigofie taimi amata e suia na tapunia veape. O le lavelave - latou faaopoopoina se avoir veape ausilali ma être, lea lava o lo o noatia i le suiga e tatau ai.
faanaunauga faiga
o le a faalagolago conjugation veape Farani i le faanaunauga. Latou fa gagana: faailoga lea mo le taua tele gaoioiga moni uma mo talosaga ma poloaiga, o le subjunctive e faailoa atu ai manaoga po o le avanoa, ma mulimuli ane taofia lē tumau, faaliliuina i Rusia i le vaega "i le". o nei uiga fesuisuiai taitasi o loo maua i tenses uma, e ui lava gagana tuufofoga faaaogaina Farani na o se vaega o le latou. E tusa ai, e faavae i luga o le uiga o le faasalaga, e talafeagai ona tuu le veape i le aia tatau lagona ma le taimi saʻo (le taimi nei, ua tuanai po o le lumanai).
Vaega o le upu galue i Farani
Faamasani i le suesueina o aspectual-faaletino ituaiga o veape, ua feagai ma le tamaitiiti aoga ma uma ai le aia tatau ma le ituaiga sese. Afai upu galue e le aunoa, ma o le 1 ma le vaega 2, mataupu e faamama tulafono faafoe o le taunuuga o aoaoga i se taimi faapitoa, o le conjugation o Farani veape 3 vaega tuuina tamaiti o le vasega a le tele o faafitauli. Ma e ui lava o le toatele o veape faʻapōuliuli ua vaevaeina i le tele o subgroups o lona ituaiga faavae, ae o nisi tuusaunoaga e aoao.
E sili atu ona amata i le upu galue e le aunoa, aemaise lava e mafai ona faaaogaina i latou e faailoa atu toetoe lava uma mafaufauga ma amioga. Uma le puleaga upu predicates, e oo mai i isi gagana po o le Initoneti, otometi lava ona maua le faailoga o le upu galue masani o le vaega 1.
veape masani faaiuina i -er
Mafaufau i le upu o le 1 conjugation o veape Farani. E aofia ai infinitive (pepa infinitive), e faaiuina i le -er. E suia ai i latou mai lea taimi i lea taimi, i le mafaufau lava e tipi ese le tusi mulimuli e lua, ma nai lo le suia o se faaiuga fou. O se faataitaiga ofoofogia o sea tulaga - le parler veape ( «lauga, lauga"). O le ata o loo faaalia ai le mea e tupu pe a suia i le taimi nei, o tagata ma le numera ( "Ou te fai atu," 'E te fai atu, "" Na ia fai mai ai, "ma isi. D.)
Ina ia faigofie ai ona manatua le conjugation o veape Farani o lenei vaega i le taimi nei, e mafai ona e vaai faalemafaufau i seevae, i totonu o lea ua faatulaga i angles aia tatau i le faaiuga o unpronounceable (-e, -es, -e, - ent). o le ituaiga e tolu nei o le toatasi ma le faaiuga o le toatele tagata lona tolu. Lua faaiuga e toatele o le tagata 2 ma le 3 (- ons ma -ez) sa le aofia ai i le "seevae" ona ua folafola i latou ma lenei ese mai isi ituaiga.
Ae vagana ai mo lenei vaega o le a avea le aller veape sese ( «alu, alu"), lea ei ai ana lava tulafono o conjugation.
veape masani faaiuina i -ir
E le sili ona faigata, ma le conjugation o le upu galue i Farani faaiuina -ir. Latou foi manatu i le sao, ma tuuina atu i le ituaiga 2. O le vaega e le o le tele, sui faapitoa i gaoioiga e fesootai ma le lanu: blanchir - «blanch», rougir - «mu", e ui lava o loo i ai foi isi gaoioiga, e pei o finir - «tini». O se vaega o lenei vaega o lo o auai i ituaiga uma o le -O le vaueli i luma o le iuga. Gata i lea, mo le vaega 2 faamatalaina e le foliga mai o faaluaina kosonata taunuuga -s i le taimi nei e toatele, i ituaiga uma imparfait, ma i subjunctive le taimi nei ma taimi mavae e leʻi maea i ituaiga uma.
Matau le tutusa o le veape o le vaega 2 ma sui o le veape fesuisuiaʻi, o le infinitive ma le tusi mulimuli lava -ir. Conjugation o veape Farani faʻapōuliuli tutupu e tusa ai ma tulafono eseese, e leai ni upu galue a -s faalua i lo latou tulaga.
veape faʻapōuliuli
Lautele le faatusa o le vaega lona tolu o le upu galue o ituaiga uluai eseese ma auala eseese o faaiuga aoaoga. Vaega o le upu galue infinitive e -ir i le faaiuga ma faapea ona tutusa ma le vaega 2. O isi taunuuga masani o le infinitive, lea e mafai ona vave faailoa i latou e pei ona i ai i veape faʻapōuliuli e -endre (puipuia - «puipuia»), -ondre (répondre - «tali»), -re (mettre - «e tuu, tuu") ma le tele o isi. Mea e lelei ai, lomifefiloi faailoa mai i le ituaiga o se veape faapitoa, ma faasolosolo amata ona iloa le aoga conjugation o Farani veape o laiti vaega eseese.
taʻua faapitoa tatau le veape être ( «ona") ma avoir ( «maua"). E mafai ona latou atoatoa suia lona tulaga, o le mea lea, e manaomia taulotoina. I le faaopoopo atu, o loo aofia ai nei upu galue i le faavaega o se taimi faigata, ma o nisi ia o le autu i Farani.
Similar articles
Trending Now