Faavaeina, Saienisi
Mekuli Weight. Le faataamilosaga o le paneta mekuli
o le mekuli latalata atu i le la. O le a manaia e uiga i lenei paneta? O le a le vaega tele o le mekuli ma ona foliga tulaga ese? Aoao e uiga i lenei sili atu ...
Features paneta
Faatasi ai ma le mekuli amata paneta faiga la. O le mamao mai le la i le mekuli o 57,91 Mill. Km. E fai lava si latalata, o lea e oo vevela luga o le paneta 430 tikeri.
E tusa ai ma nisi o uiga o le mekuli foliga pei o le masina. na leai se siosiomaga loloto faamatuu satelite, ma ua faamoemoeina le laualuga i craters. O le aupito tele ua a lautele o le 1550 km mai le asteroid e fetoai ai ma le paneta e uiga i 4 piliona tausaga ua mavae.
e le faatagaina Rarefied siosiomaga e maileia vevela, o lea e matua malulu le mekuli i le po. O le eseesega o le vevela po ma le ao aapa le 600 tikeri ma o le aupito tele i lo tatou faiga planetary.
ei ai le mekuli se vaega tele o 3,33 x 10 23 kg. O lenei fuainumera ua faia e le paneta le lightest ma le itiiti (mai i le ulutala o le paneta Pluto i le falepuipui) i totonu o lo tatou lalolagi. Mekuli mamafa o 0.055 mai le lalolagi. E tusa ai ma le tele o le a paneta le tele tele atu nai lo le satelite faalenatura a le Lalolagi. Le faataamilosaga averesi o le paneta mekuli o 2439,7 kilomita.
O le loloto o le mekuli loo i ai se aofaiga tele o le uʻamea lea e fausia ai le kernel. o le paneta lona lua lenei i density tuanai ai o le Lalolagi. O le autu o le tusa ma le 80% o le mekuli.
Iloiloga o le mekuli
Tatou paneta taʻua o le mekuli - o le igoa o le Roma atua-avefeau. Tatou te matauina i tua le paneta i le XIV senituri TLM. O le Sumerians taʻua o le mekuli i le laulau astrological "tulioso paneta". Mulimuli ane na igoa i le mamalu o le atua o le tusitusi ma le poto "Naboo".
tuuina atu e le tagata Eleni le paneta ua faaigoa Hermes, valaau ai "Germaon". taʻua ai o Saina le "Taeao Star", Initia - Budha, le Siamani faailoa ma Odin, ma Maya - i se lulu.
Seia oo i le mauaga o le vaai mamao ua faigata suesue Europa e tausi le mekuli. Mo se faataitaiga, Nikolay Kopernik, e faamatalaina ai le paneta, faaaogaina matauina e isi saienitisi, e le mai le latitudes matu.
ua matua faafaigofieina le mauaga o le vaai mamao o le olaga o tagata e suʻesuʻeina fetu ma suesue. Mo le taimi muamua o le vaai mamao matauina Galileo Galiley mekuli i le senituri xvii. Ina ua mavae o ia, sa matauina le paneta: Giovanni Zupi, Dzhon Bevis, Iogann Shreter, Dzhuzeppe Kolombo iā al.
O le latalata o le Sun ma le foliga lē tāʻaga o le lagi ua faia pea faigata mo le suesueina o le mekuli. Mo se faataitaiga, o le vaai mamao lauiloa "Hubble" e le mafai ona iloa ina latalata i lo tatou mea luminary.
I le XX senituri mo le suesueina o le paneta amata ona faaaogaina lena metotia rata ua mafai ai ona tausia le mea mai le Lalolagi. e le faigofie vaʻa lugalagi auina atu i le paneta. E manaomia ai se faiga faapitoa, lea e alu uma le tele o le suauu. I le talafaasolopito o latalata na asiasi le mekuli e na o le vaa e lua: "tautai-10" i le 1975 ma le "Avefeau" 2008.
Mekuli i le lagi i le po
Le taua manino o le paneta o mai -1,9 m e 5,5 m, lea ua lava lea e vaai i ai mai le Lalolagi. Ae peitai, ua manatu e faigata ona o le laitiiti o le aiga mamao angular i le la.
o vaaia le lalolagi mo se taimi puupuu ina ua mavae afiafi popogi. I maualalo latitudes latalata i le ekueta ma le aso mulimuli, e le ono, o lea, i nei nofoaga e vaai faigofie le mekuli. O le maualuga o le latitu, o le faigata o loo e tausia le paneta.
I le latitudes ogatotonu o le "faiva" mekuli i le lagi e mafai ona avea o le vaitaimi o equinox pe tauafiafi o puupuu nai lo le toatele. E mafai ona vaaia le tele o taimi i le tausaga e pei ona i le taeao ma le afiafi, i le taimi e sili ona mamao mai le la.
iʻuga
o le mekuli le paneta latalata atu i le la. Misasa o le mekuli o le paneta itiiti o lo tatou lalolagi. matauina umi paneta i luma o le vaitau o Kerisiano, peitai, e vaai le mekuli, e manaomia tuutuuga faapitoa. O le mea lea, e le itiiti ifo i le suesueina o paneta terasitila uma.
Similar articles
Trending Now