Aoga:, Maualuga a'oa'oga ma a'oga
O fea paneta e aofia ai ma le lalolagi terio? O uiga masani o le lalolagi
O le sola ua na'o le pau le paneta o lo'o maua mo su'esu'ega tuusao. O fa'amatalaga na maua mai i su'esu'ega i lenei vaega o avanoa e fa'aaogaina e saienitisi e malamalama ai i taualumaga o lo'o tutupu i le atulaulau. Latou te maua se avanoa e malamalama ai i le auala na fanau mai ai le tatou tino ma e talitutusa ma ia, o le a le lumana'i mo i tatou uma.
Fa'avasegaina o paneta o le sola
Suesuega o tagata su'esu'e vaila'au fa'asaina ua mafai ai ona fa'avasega le paneta o le sola. Sa vaeluaina i latou i ni ituaiga se lua: o le lalolagi ma pei o le kesi. O paneta o le terrestrial vaega e aofia ai Mercury, Venus, Earth, Mars. O tagata siliva o Jupiter, Saturn, Uranus ma Neptune. Pluto mai le 2006 na maua ai le tulaga o le paneta o le lalolagi ma e faatatau i mea o le belini Kuiper, ese mai o latou uiga mai sui o vaega e lua.
Uiga o ata o terrestrial
O ituaiga taitasi o lo'o i ai se seti o foliga e feso'ota'i ma le fausaga ma le fatuga. O le maualuga maualuluga ma le maualuga o silicates ma metals i vaega uma o uiga autu ia e eseese ai paneta terrestrial. O tagata iloga e ese mai ia i latou e maualalo le mamafa ma e aofia ai le tele o ga'o.
O paneta uma e fa o lo'o i ai foliga tutusa i le lotoifale: i lalo o le vevela o se ofutino fa'anofo e ufitia ai le tumutumu. O le fausaga tutotonu, i le itu, ua vaevaeina i ni tulaga se lua: o se vai ma se mautu maumaututu. O lona tino o le nickel ma le u'amea. ese ofu mai le toatele tele o autu o oxides silicon ma manganese.
O le tele o paneta o le sola, o le vaega o le terrestrial, ua faapea ona tufatufaina (mai le itiiti i le tele): Mercury, Mars, Venus, Earth.
O le teutusi ea
E pei o paneta o le lalolagi ua siosiomia e le atemosifia i vaega muamua o le latou faatulagaga. Le taimi muamua e manumalo i lona tuufaatasiga karaponi carbon. O le suiga i le siosiomaga i luga o le Lalolagi na faafaigofieina e ala i foliga vaaia o le olaga. O le mea lea, o le paneta o le vaega terasitila o vaega faalelagi ia e siomia e le atemosifia. Ae ui i lea, o lo'o i ai se tasi i totonu ia i latou, lea na leiloa lana teutusi i le ea. O lenei mercury, o le vaega tele o lea e le o faatagaina o ia e tausia le ea autu.
Latalata i le Sun
O le paneta pito i lalo o le vaega terrestrial o Mercury. O lana sailiga e fa'afefe i le latalata i le Sun. Talu mai le amataga o le tausaga va o faamatalaga e uiga i le mekuli na maua mai na o taavale e lua: "tautai-10" ma le "Avefeau". I luga o la latou faavae, na mafai ona fatuina se faafanua o le paneta ma fuafua nisi o ona foliga.
Mercury e mafai ona amana'ia o le paneta pito i lalo o le vaega terrestrial: o lona radius e itiiti ifo i le 2,5 afe kilomita. O lona maualuga e latalata i le mea o le lalolagi. O le fuainumera o lenei faailoga ma le telē e mafua ai ona talitonu o le paneta e tele lava ina aofia ai metala.
O le gaioiga o le Mercury e tele ona uiga. O lona aotelega e maualuga lona fa'aloloa: i le pito i mamao o le mamao i le La e 1.5 taimi sili atu nai lo le latalata. E tasi le suiga i le fetu o le paneta i le tusa ma le 88 terrestrial days. I le taimi lava e tasi mo se tausaga faapena, o le Mercury e maua le taimi e liua ai lona pito i le tasi ma le afa taimi. O lenei "amioga" e le masani ai mo isi paneta o le la. E ono masalomia, o le fa'aitiitia o le vave vave o le gaioiga na afua mai ona o le manava o le Sun.
Matagofie ma matautia
O paneta o le terasitila o lo'o i ai i le taimi lava e tasi le tino ma le eseese o tino. E foliga tutusa i le fausaga, e tofu i latou ma foliga e le mafai ai ona fenumiai. O le latalata i le Sun Mercury e le o se paneta pito sili lea. I luga o lea mea e tele lava vaega, e masani ona ufiufi i le aisa. Venus, lea e mulimuli atu ia te ia i talaane o le fetu, e iloa i le maualuga o le vevela.
Fa'aigoaina e fa'aaloalogia le atua fafine o le alofa, o le paneta ua leva ona avea ma sui tauva mo mea e fiafia i le olaga. Ae ui i lea, o va'a muamua lava i Venus na fa'amaonia lenei manatu. O le aano moni o le paneta e natia e se va'aia o le carbon dioxide ma le nitrogen. O se teutusi i luga o le ea e fesoasoani i le atina'eina o le falemalama. O se taunuuga, o le vevela i luga o le fogaeleele e o'o atu i +475 º. O iinei, o le mea lea, e leai se ola.
O le pito sili lona lua ma le mamao mai le paneta o le Sun o lo'o i ai le tele o foliga. Venus o le pito sili ona susulu i le po o le lagi pe a uma le masina. O lona taotoga e toetoe lava o se li'o lelei. A'o lona itu, e alu ese mai sasa'e i sisifo. O lenei ta'iala e le fa'amaonia mo le tele o paneta. O le si'osi'omaga i le Sun e faia mo le 224.7 aso o le lalolagi, ma le taamilosaga - mo le 243, o lona uiga, o le tausaga iinei e puupuu atu nai lo le aso.
Le Tolu Fuafuaga mai le La
E tulaga ese le lalolagi i le tele o auala. O lo'o i totonu o le vaega e ta'ua o le sone o le ola, lea e le mafai ai e le la ona liua le lau'ele'ele i se toafa, ae o le vevela ua lava lea e puipuia ai le paneta mai le ufitia e le kulupa. O le itiiti ifo ma le 80% o le fogaeleele o lo'o nofoia e le Vasa o le Lalolagi, faatasi ai ma vaitafe ma vaituloto e suavai, e le o iai i luga o le tele o paneta o le la.
O le fa'avaeina o se atemotu faapitoa o le Lalolagi, e aofia ai le vevela ma le okesene, na fa'aleleia i le atina'eina o le ola. O se taunuuga o le faateleina o le fa'ama'i o le okesene, ua fausia ai le ozone, lea e puipuia faatasi ai ma le mageta le paneta mai aafiaga leaga o le fa'avelaina o le lā.
Na'o le satelite Earth
O le masina ei ai sona aafiaga ogaoga i le lalolagi. Ua maua e le tatou paneta se satelite masani e toetoe lava ina ua uma ona fausia. I le amataga o le Moon tumau pea o se mealilo, e ui lava i lenei tulaga o loo i ai le tele o hypotheses plausible. O le satelite ei ai lona malosi tumau i luga o le maulalo o le lalolagi, ma mafua ai foi ona magoto le paneta. O le i'uga, o aso fou taitasi e sili atu ona umi. O le slowdown - o se taunuuga o le aafiaga lofia i le suasami o le masina, o le malosi lava lea e tasi e mafua ai le tai i le sami.
Pa'a mumu
Ina ua fesiligia pe o fea o paneta o le vaega terrestrial e sili ona su'esu'eina pe a mae'a, e masani lava ona mulimuli mai se tali le mautonu: Mars. Ona o le tele o tulaga o le nofoaga ma le tau, Venus ma Mercury o lo'o su'esu'eina i se tikeri maualalo.
Afai e te fa'atusatusa le telē o paneta o le sola, ona avea Mars lea i luga o le fitu o nofoaga i le lisi. O lona lautele e 6800 km, ma o le mamafa o le 10.7% o le tala tutusa o le Earth.
I luga o le paneta mumu o se atemotu e le masani ai. O lona pito i luga e tafe i luga o papa, ma o iinei e mafai ona e va'aia mauga moli, vanu ma pulou mata. E lua satellite Mars. O le pito lata ane i le paneta - Phobos - o le faasolosolo malie lava o le fa'aitiitia ma i le lumana'i o le a va'aia e le mamafa o Mars. Mo Deimos, i le isi itu, o le fa'agasolo lemu o le masani.
O le manatu o le mafai ona ola i luga o Mars ua ola mo le silia ma le seneturi. Suesuega lata mai na faia i le 2012, o loo maua i luga o le paneta mumu mea faatulagaina. Na fautua mai e mafai ona aumai i luga e le au ta'avale se meaola mai le lalolagi. Ae ui i lea, o su'esu'ega ua fa'amaonia ai le amataga o le vaila'au: o lona punavai o le paneta mumu lava ia. Ae ui i lea, o se faaiuga le mautonu e uiga i le mafai ona ola i Mars e aunoa ma nisi suesuega e le mafai ona faia.
O paneta o le terrestrial vaega e aofia ai mea e sili ona vavalalata ia i tatou i tulaga o lo latou nofoaga. O le mafua'aga lea ua sili atu ona su'esu'eina i latou i aso nei. Ua leva ona maua e tagata su'esu'e i luga o le vateatea le tele o alalaupapa, ma atonu foi e fesootai i lenei ituaiga. O le mea moni, o nei sailiiliga taitasi e fa'aleleia ai le fa'amoemoe o le sailia o le olaga i fafo atu o le la.
Similar articles
Trending Now