News ma SocietyObdinenie i le faalapotopotoga

O le a le Iuni a Europa. Lea atunuu o se vaega o le Iuni a Europa

O le EU o se nuu o le a le tele o atunuu (faapefea le tele o atunuu o ni tagata o le Iuni a Europa patino, o le ae aoao a itiiti mulimuli ane), ua avea ma se tasi, mai se vaega o le tamaoaiga o manatu, avanoa. Ae peitai, o le tasi atunuu ei ai lona lava tino pulega, ua maualalo i le pulega tutotonu. Ae i le nuu tulafono toniga (mataupu, peitai, laiti eseesega) ma le tupe e masani ai, e taua o le euro. I lenei tulaga, i le va o atunuu o le EU , ua na o tuaoi o le pulega, ae o le gagana o le taitasi o latou ei ai lona lava tulaga.

Ae e te lei taliina le fesili o lea atunuu o loo aofia i totonu o le Iuni a Europa, ia tatou taumafai e tuu ese demagoguery faaupufai e uiga i le "nuu o le democracies", e pei ona taʻua i luga o lana website, e vaai o le EU o se vaega itiiti e pei o le USSR lelei matua.

O le EU i le taimi o le taunuuga o le a tuufaatasia o le tolu isi Europa Community - Euratom, EEC, ECSC. O nei faalapotopotoga, lea o loo pulea e le tamaoaiga o Europa, malosi faaniukilia ma le sila, laʻuina o le koale, ma sa i ai se tala o le tupe atoa o se pulega e tasi le pule. na folafola sauniuni faamoemoega EU le manaoga mo le faavaeina o fegalegaleaiga faaupufai ituaiga federated po confederated.

O le Iuni a Europa ua uma ona i ai se faiga faavae lea e faapea o "iuni aganuu", lea o le soloia o tiute tu ma le aveesea o tapulaa Aofaiga i fefaatauaiga soofaatasi o le EU. Faatasi ai ma le faaaloalo i le Setete i na ona oo mai i lenei nuu, ua faailoa atu o le faalapotopotoga o tiute a tasi aganuu. vedet also ES edinuyu trade foreign and sovmestno osuschestvlyaet policy regional about the development depressivnyh and otstalyh rayonov. Ma, ioe, o le faasaienisi ma faatekinisi polokalame faatino e Setete vaega o le Union (le tele ma lea atunuu o loo aofia i totonu o le EU - faitau i) faatasi.

O le e pulea tino o le EU e nei faalapotopotoga e lima:

  • Aufono a le EU (o le Malo o le Iuni a Tagata Setete).
  • Europa Palemene.
  • O le Europa Komisi o le tino faapitoa.
  • E le Faamasinoga, o le leoleo o le tulafono.
  • nuu o le suetusi, e faatinoina le pulea o le paketi a le EU.

E taua le matauina e faapea i le aso, ua 27 setete sui le EU. e le o le uluai ata lenei. tupu Union Faalauteleina malie, vaega. O le mea lea, o le fesili o lea atunuu o ni tagata o le Iuni a Europa, e mafai ona tuuina mai se tali auiliili (o le tausaga).

O lea, i le 1957 sa na o le EU ono tagata (Siamani, Luxembourg, Belgium, Italia, Farani, Netherlands). I le 1973 na faaopoopo atu i le lisi o Aialani, Peretania Tele ma Tenimaka. Valu tausaga mulimuli ane, sa ulufale Eleni le Iuni a Europa, ma i se isi 5 tausaga - Potukale ma Sepania.

I le 1995, o le fesili o lea atunuu o ni tagata o le Iuni a Europa, e mafai ona uma ona tali le numera 15, ona o le Union e aofia ai Suetena, Austria ma Finelani. Ae i le 2004, o le lisi o sui auai faaopoopo i le tele o atunuu e 10 - uamea saogalemu tagata EU Kuperu, Hanikeri, Lithuania ma Lativia, Polani, Slovenia, Melita, Slovakia, o le Czech Republic, Estonia. Faaiu i le lisi o EU setete tagata Romania ma Bulgaria, na afio mai i le atunuu i le 2007.

O le a le ofoofogia, ae e leai se tulaga tuua le EU, e ui lava o le galu e mafai ona faia ai. O le Greenland, tutoatasi Tenimaka i le 1985, na filifili ai e ese mai le faalapotopotoga. Ina ia aso, Take, Iceland, Croatia, faafoliga Maketonia ma Montenegro e avea ma se vaega o le Europa atoa. O le mea lea, o le fesili o lea atunuu o loo i le EU, ua o ni nai tausaga e mafai ona tali atu matua ese lava. Manaoga mo i latou uma oe mananao e maua i totonu o le EU e matua faigofie - e tatau ona faaaloalogia le tulaga o le mataupu faavae o le faatemokalasi, e tatau ona faaaloalogia aia tatau a tagata, e tatau ona avea o se tamaoaiga maketi.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.atomiyme.com. Theme powered by WordPress.