News ma Society, Natura
O le tele ma le vaega tele o le Sun
O le la faamafanafanaina ma ua manino ai le paneta. Olaga i le semanu e le mafai e aunoa ma le malosi o le malamalama. O lenei foi e faatatau i le tagata ma i le atoa o le Flora o le lalolagi, fauna. energizes Sun faiga uma e tutupu i le Lalolagi. maua e le lalolagi mai le la e le na o le malamalama ma le vevela. I le soifuaga o lo tatou tafe paneta o fasimea uunaia pea e le tele o ituaiga o le leisa la.
aafia tele aafia i le la soifua maloloina o tagata. afa maneta i le tele o tagata e mafua ai se faaitiitia o le soifua maloloina.
O lenei mataupu o le a talanoaina ai le faavae o le la, e pei o, tuufaatasiga, vevela, ma le vaega tele o le Sun, o le aafiaga i le Lalolagi, ma isi
faamatalaga lautele
Sun - le fetu sili ona latalata mai ia i tatou. suesuega Sun tuuina atu o faamatalaga i luga o le tulaga tali e tutupu i ona totonu ma luga o le fogaeleele, faatagaina e malamalama i le natura faaletino o le tino stellar, lea tatou te vaai e pei ona a faaali mai manatu dimensionless. O le suesueina o le faagasologa o le faia o nofoaga i le nofoaga ma i luga o le la, e fesoasoani ina ia malamalama i le uiga ofoofogia o le va latalata-Lalolagi.
O le la - o le nofoaga autu o lo tatou faiga planetary, lea e aofia ai foi le paneta 8, le tele o satelite planetary, e faitau afe o asteroids, meteoroids, comets, kasa interplanetary, efuefu. I le faiga o le la e aofia ai le vaega tele o le Sun 99,866% o le mamafa atoa. I le tulaga astronomical le mamao mai le Sun i le Lalolagi o laiti: ua na o le 8 minute o le malamalama.
tele a le Sun e manaomia ai le gauai faapitoa. o se tele o lenei, e le gata i le tele ae faapea foi i tuutuuga o le fetu. O lona lautele e sili atu le lautele o le Lalolagi e 109 taimi o le tusi, i le taimi -. I 1.3 miliona taimi.
O le vevela i le sone tutotonu o le la aapa 15 Mill. Tikeri. Ona o le matua maualuga le vevela mea la tumau pea i se tulaga gaseous ma i totonu o tinoese atoms Star o elemene vailaau ua vaevaeina i saoloto-agai electrons ma nuclei atomika.
Misasa o le Sun - 1.989 * 10 ^ 30 kg. e sili atu le ata lenei i lo le vaega tele o le Lalolagi i le 333 afe. Times. O le density averesi o le mea e tutusa ma le 1.4 g / cm3. Le averesi density o le Lalolagi i luga o le toetoe lava 4-lafu. I le faaopoopo atu, ei ai se manatu faavae i le saienisi o fetū vaega tele o le la - o se iunite o fua o le mamafa, lea e faaaogaina e faaali atu ai le vaega tele o fetu ma isi mea faitino o le saienisi o fetū (vanimonimo).
O le vaega tele la gaseous lo o umia e se tosina taatele i le ogatotonu. Le faaputuga pito i luga o lo latou mamafa ua faafeomaʻi loloto, ma faateleina le loloto o le vaega ua faateleina ai le uunaiga.
Le uunaiga i le totonu o le la aapa selau piliona atmospheres, peitai o le mea i le loloto o le la ei ai se density maualuga.
tau atu i le leakage lenei o fusion tali i totonu o le la, o se taunuuga o hydrogen i feulaina i le kesi ma faamatuu malosiaga faaniukilia. Faasolosolo lenei malosi "ni faafitauli" e ala i mea la opaque, muamua i le faaputuga i fafo, ma susulu i le va i fafo.
O le tuufaatasiga o le la e aofia ai elemene e pei o hydrogen (73%), feulaina i le kesi (25%) ma isi elemene i se faasalaga maualalo tele (limasene, nitrogen, teio, carbon, kalisiu, uʻamea, okesene, silicon, magnesium, neon, chrome).
Similar articles
Trending Now