Tala Fou ma le Sosaiete, Tagata lauiloa
Peresitene o Siamani Joachim Gauck
I le 2012, na filifilia ai e Siamani lona peresitene - o Joachim Gauck. I le faagasologa o le faiga palota, na ia manumalo ai i le 991 palota mai sui o le malo ma le itulagi o le palemene, ma manumalo ai i lona palota autu, o Bute Klarsfeld (126 palota).
O le faifeau muamua o le lotu Lutheran, tagata fai mea totino tagata, Gauk e le o so'o se vaega faaupufai. Na maua e ia se tulaga maualuga maualuga ona o se leo mausali o lona manatu, e oo lava i mataupu feteenai. 80% o tagata Siamani e manatu ia te ia o se tagata e faatuatuaina. E taua le matauina o le Chancellor Angela Merkel na lagolagoina Gauck i le palota o le palota, ae le o Christian Wulff (o se faailoga i le faigamalo a Siamani).
Joachim Gauck: Biography
Na fanau o ia i le 1940 i le aai o Rostock. O le ulu o le aiga, o lona tama, o se fitafita fitafita malosi, le kapeteni o le vaa. Ina ua mae'a le Taua Lona Lua a le Lalolagi, na nofoia e le au Komiisisi le itu i sasae o Siamani, lea na nofo ai Gauk, ma liliu atu ai i le Siamani Faapolokiki (GDR). I le 1951, na auina atu ai lona tama e fitafita Soviet i Siberia. I le 1955 sa fa'amagaloina o ia, ma na toe foi atu i Rostock.
Childhood Joachim na fa'aaogaina tua o le "ie u'amea". Ma i le matua ua amata ona tetee i le malo o Siamani Sasae ma manatu o le sosaiete. Na musu o ia e auai i vaega o le autalavou Siamani saoloto, auai i se vaega e tetee i le malo. E oo lava i le leoleo o le setete ("Stasi") na manatu o ia o se tagata fouvale ma na ia valoia ia te ia le avanoa e toe fai ai le iuga o lona tama.
Pastor-anti-communist
Joachim Gauck na mafaufauina e le malo e avea ma tagata e le mafai ona puipuia. O le mea lea, na fa'asaina ai o ia e suesue le tusitala. Na i lo lena, na ia su'esu'e i le lotu i le Iunivesite o Rostock ma avea ma faife'au i le Ekalesia Evangelical Lutheran i Mecklenburg-Pomerania. Ae na faaauau pea ona sauaina o ia e le au paia o le setete, aua latou te le talitonu i le faa-Kerisiano.
I le faaopoopo atu i lona tulaga, sa galue Gauk o se faifeau a le au peresitene o le itumalo ma le taulaga i Rostock.
Galuega ma le Fouvalega
I le taimi o le fetauaiga filemu o le 1989 le lumanai Peresitene o Siamani Joachim Gauck auai i le vaega tetee faatemokarasi "Forum New". I lenei faalapotopotoga, na ia fa'aalia ai lona malosi tele, ma mulimuli ane avea ma ta'ita'ifono.
Ia Mati 1990, na filifilia ai o ia i le Vaega a le Lotu a le Atunuu o le TDR, lea na tuufaatasia ma isi vaega faatemokalasi e lua e fausia ai le Alliance-90.
I le tausaga lava lea ina ua mavae le tuua o le pati, sa avea Joachim Gauck ma ulu faapitoa o faleoloa leoleo a Stasi. Mulimuli ane, na tofia o ia e su'esu'eina solitulafono ogaoga a le komisi. I lenei tulaga na ia galue pe a ma le 10 tausaga.
Faatasi ai ma Jens Reich, Ulrike Poppe ma isi tagata fou e toatolu, na avea Gauk ma sui o le tetee i le TTG. Ona fa'atagaina lea o ia i le pine a Theodor-Heuss.
Gafatia galuega
Mai le 1990 i le 2000, Gauke, i le taimi o lana galuega ma fa'amaumauga faalilolilo, na maua ai le faitau afe o tagata na galulue faatasi ma le Stasi ma fa'aalia galuega a le tete'e. O se taunuuga, o le toatele oi latou na le toe maua a latou galuega i le lautele. I le 1995, na tuuina atu Gauck i le "Federal Cross" mo lana aoga muamua.
E le gata i lea, na lagolagoina e Peresitene Joachim Gauck i le lumanai le aia tatau a tagata ma faamamafaina le taua o le fa'amautinoaina o le talafaasolopito o Feso'otaiga i Europa Tutotonu ma Sasae e le'i fa'afefeteina e le taimi o le Tolu Reich.
I le 1998, na lolomiina ai e Gauk le tusi "Black Book of Communism", lea na ia tuuina atu ai lona manatu i le sosaiete a le malo ma le malo. O ia o se tasi na muamua sainia le Faaaliga i Prague i le Lotofuatiaifo o Europa ma le Communism (2008) ma le Tautinoga i Solitulafono a le Communism (2010). Siamani Chancellor Angela Merkel na faaalia lona agaga faafetai tele ia Joachim mo lana galuega le mautonu i le vaega o faasalalauga mo le aveesea o komisi ma isi ituaiga o autalaga i le 70 o Iupeli.
Suiga o le tulaga
I le 2000, na avea ai Marianna Birtler ma Komesina Sili mo Auaunaga Puipuiga o le TDR muamua. Na tuua e Gauck lenei pou, e tusa ai ma le tulafono e mafai ona filifilia o ia e sili atu nai lo faalua i totonu o le lima tausaga.
I le 2001, na avea ai o ia ma sui auai o le Fono a le Central European Monitoring Centre mo Racism ma Xenophobia.
I le 2003, na maua ai e le taitai o le German Iburger le Lototele-Preise ona o ana galuega totoa. I le tausaga lava lea na filifilia ai o ia e avea ma ta'ita'ifono o le 'aufa'atasi "Fa'afeiloa'i - mo le temokalasi."
O le 2004 na fa'afouina ai e le Gauk le fa'aaliga o "Fa'asalaga o le Fa'asalaga", fa'amaonia i tagata na aafia i le fa'amasinoga amiotonu a le'au Nazi i Torgau.
O ai le peresetene o Siamani?
I le 2010, na faamavae ai Siaosi Siamani Horst Koehisa ona o le pa'ū o le amio i luma o tagata ma le malo. Ae ui i lea, e toatele tagata na manatu o ia o le peresitene sili ona lelei ona o lona faamaoni ma le faapalepale.
I le avea ai ma sui tauva mo le au peresitene, sa filifilia Gauk mai vaega SPD ma Bündnis 90 / Die Grünen. Peitai, i le taamilosaga lona tolu o palota ia e malo Palemia o Lower Saxony Vulf Kristian.
I le 2012, faatasi ai ma le 991 palota, na manumalo ai Joachim Gauck ia Bute Klarsfeld ma avea ma peresitene o Siamani.
Taimi faapitoa
"O se Aso Sa sili ona lelei," na saunoa ai le Peresetene faatoa filifilia o Siamani Gauk i le amataga o lana tautalaga puupuu ina ua mae'a le faasilasilaina o le palota o taunuuga. Sa vave ona ia faamamafa atu na ia fuafua e taulai atu i autu autu ma mataupu e taua mo Europa ma le lalolagi.
I luma o sui usufono o le Palemene i le German Bundestag i le aso 23 o Mati, 2012 na tauto ai Gauk i totonu.
O lona manumalo na matua maitauina lava. Ua faamaonia lea i se palota na faia e le televise a le ARD, lea na faaalia ai e 80% o tagata Siamani ua manatu o ia o se tagata e tatau ona faatuatuaina.
"Mana o lagona"
O le peresetene Siamani o Joachim Gauk o lo'o i ai le fa'aaloalo. Na fai mai lona tusitala o Gerd Langguth o Gauk o se tasi e mafai ona pa'i atu i loto o tagata uma i lana lauga.
Ina ia faamamafaina lona natura le mautonu, na ia ta'ua ai o ia lava o se "conservative liberal conservative" poo se "tausi saoloto o le agavale".
Sueddeutsche Zeitung e fai mai o lona malosiaga autu o le tala'i. Ma faaopoopo atu i nisi taimi e mafai ona faigata lenei uiga lelei faalelagona: "O ona mafaufauga ma upu, ma o nisi taimi o taga, e matua faigata lava ona vavalo. Ma o lenei mea e ita ai nisi tagata. "
Fa'amatalaga Frank mai le peresetene o se tasi o setete sili ona malolosi o le lalolagi e mafai ona avea ma galu malolosi e va'aia mamao ma e mafai ona feso'ota'iina e le gata i manatu o tagata masani, ae o tagatanuu foi o isi malosiaga. O Mr. Gauck ua avea nei ma toa o le tele o tagata Siamani, ae mafai ona avea o ia ma toa mo nisi "e le o Siamani" foi!
O sini autu a le peresitene
E le masalomia, o le sini autu a le peresitene fou o Siamani, e pei o isi tagata faaupufai, o le manumalo i loto o tagata lautele ma faamaonia ia i latou o le setete Siamani o se atunuu e mitamita i lona tulaga maualuga, faamaoni ma le manino. I mea uma, o uiga taua nei e seasea mafai ona vaaia i se lalolagi lea e fa'amaoni ai le au faipolokiki ma fesiitai atu i isi. I fa'asalalauga uma, o lo'o fa'apea mai Gauk, o le auala aupito sili mo le atiina ae o le atunu'u, o le fesoasoani lea i ē le tagolima ma le faapalepale.
O le a taumafai foi le peresitene o le a feagai ma feeseeseaiga i itu taua. O lona uiga, a mae'a ona iloiloina nisi o vaega o le faavae e faasino i le fa'aumatia vave o vaega faaupufai, lea e taula'i atu i manatu o le Socialism, komisi ma le xenophobia, e mafai ona iloa le fa'avaeina o le NPD e le tusa ai ma le tulafono.
O le a ia tuuina atu le lagolago malosi i vaega faaupufai Siamani, e aofia ai le Merkel CDU, ma maua ai se aoga aoga i la latou galuega.
Ma o lana sini mulimuli o le fa'aleleia atili lea o fegalegaleaiga faavaomalo ma isi atunuu, e aofia ai le US, talu ai e le'i ausia e le ulu o le setete mulimuli (Christian Wulff) ni taunu'uga i lenei mataupu.
Faiga Fa'avae i Fafo
E tusa ai ma le tele o saienitisi faaupufai, na maua e Joachim Gauck le fua sa'o i le amio a le tulafono a Siamani. E sili ona taua ausia o lona taliga i le clouding ua mavae o le Taua Lona Lua a le Lalolagi, le galulue malosi ma le faaleleiga i le faafanua "tuaoi" tautinoga a Siamani e tuufaatasia Europa, faiga faapaaga faatuatuaina ma le Iunaite Setete, fefaatauaiga saoloto. Siamani e tu ma se manatu o le saogalemu e faavae i le faaaloalo mo aia tatau a tagata. Ma o le mea sili ona taua, o le tausiga o le poloaiga ma le lagolagoina o ona manaoga i fafo, pe a fai suiga taua i le lalolagi.
E faavae i luga o lona poto masani i le faamautinoaina o aia tatau a tagata soifua ma le tulafono maualuga, ua faia e Siamani faiga taua e faasao ma fausia ai se poloaiga e faavae i luga o tulafono faavae a le Europa, NATO ma Malo Aufaatasi. Ghar o loo taumafai e faamautinoa e le o aofia ai faiga le mautonu i faavae o le pulega a le setete ma le le faalavelaveina, auai i konafesi faavaomalo mo le saogalemu.
Soifuaga patino
Na faaipoipo Joachim Gauck ia Herhild Hansy Radtke i le 1959, e ui lava i le faasaina o lona tama. O lenei tamaitai sa avea ma ana pele talu mai lona laitiiti, ina ua faatoa feiloa'i ma ia i le sefulu o ona tausaga. I le 1960, sa i ai i le ulugalii le la tama muamua, o le atalii o Kerisiano. I le 1962 na fanau ai Martin, i le 1966 - le afafine o Gezine, ma Katarina - i le 1979. I le faaiuga o le 1980, na mafai ai e Kerisiano, Martin ma Gezine ona tuua East Siamani ma malaga atu i le FRG. A o Katarina, ao la'itiiti, sa nofo pea ma ona matua.
O le fanau a Gauk na matuā fa'asalaina ma le maua ai le aia tatau i a'oga e le komisi faipule, ona o lo latou tamā o se faife'au. O le Alo Kerisiano na tuua le Federal Republic o Siamani i le 1987 ma siitia atu ai i Sisifo Siamani e suesue vailaau. O le i'uga, na avea o ia ma fomai tipitipi.
I le 1990, sa alofa Joachim ma le tusitala o Helga Hirsch, o se tagata tusitala Warsaw mo le vaiaso vaiaso Die Zeit. O le mafuaaga autu lenei mo lona tete'a mai lana avā o Gerhild. E valu tausaga mulimuli ane, na fa'asolosolo ai Helga ma Gauk, ae mulimuli ane e le'i tuua lona ola - na amata ona galue o se faufautua i le Feterale o le Peresetene.
O le taimi nei o lo'o ola Gauck ma Danielle Schadt. Sa auai lona aiga i le gaosia o vali ma varnish, na ia filifili foi e suesue i le Frankfurt / Main journalism. Ina ua mavae lena, na amata ona galue o ia o le ulu o le matagaluega o mataupu tau lotoifale i le "Nürnberger Zeitung". Faatasi ai ma le peresitene o le lumanai o Siamani, na ia feiloai i le 2000 i se lauga i Nuremberg.
Ina ua mae'a le faaipoipoga, ona tuu lea o lana galuega i le nusipepa ma siitia atu i lana tane i Perelini. Na te lagolagoina lelei lana tane i le taitaia o mataupu faaupufai ma faasoa atu lona fiafia - na avea ai o ia ma tamamatua mo fanau a fanau e toasefululua ma fanau a fanau a fanau e toafa.
I le faaputuputuina, e mafai ona tatou faaiuina: e toatele e talitonu o lagona Joachim Gauck (o ata o loo faaalia i luga, o lenei mea e faamaonia) o se pulega lelei mo le Siamani atoa. O le fua fa'atatau o le "tagata fa'asaga muamua" o lo'o fa'aauau pea ona tupu - na avea o ia ma tagata sili ona atunu'u mo tagata Siamani nai lo Christian Wulff. O ia o se fa'ata'ita'iga e feso'ota'i vavalalata ma le fete'ena'i filemu i le GDR. GAU ma le lototele ma tau le fefe mo ona talitonuga, e tautala mai pea mai le loto, ae o le mea na ia faia mo lona setete, o le a le galo ona tagatanuu.
O le mea lea, o le aso ua tatou iloa ai o le peresitene Siamani o se faifeau Lutheran, o se tagata e tetee i faifeau tagata amiotonu ma e na o se tagata agalelei lava. Siamani sosaiete e le fa'aaogaina le mafaufau ia te ia o se tagata e tatau ona talitonu. O ona tausaga o le poto masani o le a fesoasoani ia te ia e ausia ai ana sini, ina ia sili atu le mana o Siamani.
Similar articles
Trending Now