FaavaeinaSaienisi

Ua amata saienitisi e saili mo se paneta lona sefulu i le faiga o le la

Le tausaga ua mavae, tatou te aoaoina ina ia mafai ona lafi le paneta iva i le tuaoi i fafo o lo tatou faiga la. Ae i le taimi nei saienitisi ua amata ona talanoa e uiga i mea e mafai ona i ai se lua.

O ni faaletonu matauina

faia Kate Wolf ma Renu Malhotra o le malama ma Planetary Falesuesue o le Iunivesite o Arisona i le suesueina o lona taunuuga o le a lomia faasalalau i le Journal Astrophysical. I ai, saienitisi tracked papa avanoa i le fusi Kuiper - le vaega i tua atu o le taamilosaga o Neptune. O le gaoioiga o nisi o nei tino e taʻu mai ai e mafai ona aafia ai nisi paneta vaaia latou taamilosaga.

"O le faamatalaga sili ona ono mo nei taunuuga - o le i ai o nisi o vaega tele e le o vaaia", - fai mai Kate Wolf, o le tusitala taitai o le suesuega.

Mea ua tatou iloa e uiga i se paneta sefulu hypothetical

Le mamafa o lenei ona paneta sefulu hypothetical mafai se mea i le va o le Lalolagi ma o Mars. E manatu foi e tatau ona latalata atu i le Sun nai lo le paneta lona iva. Saienitisi ua fuafuaina e faapea o le taamilosaga o le a paneta sefulu hypothetical e tu tusa ma le 60 taimi mamao mai le Sun nai lo le Lalolagi (ie, i se mamao e 60 AU, po o iunite astronomical). ua talitonuina paneta Iva e tu i se mamao e 500 i le 700 AU.

Saienitisi ua amata ona talanoa e uiga i le i ai o le paneta sefulu ina ua mavae le suesueina o le 600 Kuiper mea fusi. O nisi oi latou e foliga mai e maua ai se "vaesape" taamilosaga, lea ua faapiʻo ane e valu tikeri i le vaalele orbital o le paneta tele i le faiga o le la.

E tusa ai ma suesue, o le auala sili e faamatala ai lenei deformation - e manatu le i ai o nisi paneta mailoa. I le taimi lava lea e tasi, o le paneta iva, o lona vaega tele o faʻataga 10 taimi o le vaega tele o le Lalolagi, e uiga i le afa o le vaega tele o Neptune, e le mafai ona faamatala le matauina anomaly.

O le paneta lona iva, e tusa ma saienitisi, ua tu mamao ese e aafia ai nei Kuiper mea fusi. paneta sefulu mautinoa lava e tatau ona tu lē silia le 100 AU, e matua aafia ai le mea faitino fusi Kuiper i totonu o lenei vaega.

suesuega faitioga

O le mea moni, e le faapea o loo i ai le paneta lona sefulu, e pei ona taʻua e nisi o saienitisi. Mo se faataitaiga, Alessandro Morbidelli o le Observatory o le Côte d'Azur i manaia (Farani) masalomia e faapea o sea a vavalalata ma e mafai ona silafia le paneta pupula seia oo i lena taimi.

Ae peitai, o le saienitisi o faia le suesuega fai mai tatou te le maua lava se paneta lona sefulu, ona e le mafai ona tu i le vaega tutotonu mafiafia o le Aniva Way. Ina ua vaai mai le Lalolagi, i le mafai ona vaaia le itulagi a le tele o fetu, lea faalavelaveina ana suesuega vaaia.

Se faamalamalamaga isi

Ae ei ai se isi faamalamalamaga o le ni faaletonu matauina. Deformation o le taamilosaga o nisi Kuiper mea fusi e mafai ona faamalamalama mai i le uunaiga a le tufaina "latalata mai" fetu. E ui i lea, o le a maua e latalata i le fusi Kuiper i nisi taimi o le 10 miliona tausaga mulimuli, lea Ailoga.

O le faamoemoe o le mafai ona natia le faiga la a motu o tagata o le lalolagi e iloa ia i tatou. paneta lona sefulu o le iva, e mafai ona na o se vaega itiiti o le mea lilo, lea tatou te leʻi oo i ai.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.atomiyme.com. Theme powered by WordPress.