Faavaeina, Gagana
E faapefea e fatu ai se fesili i le gagana Peretania saʻo?
E i ai vaega autu e fa o fuaiupu interrogative - aoao, faapitoa, isi ma tuaoi. E tusa ai ma le faiga o tau tomai faaleaganuu, e faaopoopo i specials. fesili i ai, o loo fausia i isi uma le permutation lava lea e tasi o le Tagata o le Setete e faasino i turnover ioe. Ae peitai, i le upu moni (uma tuufofoga ma i se faiga tusitusia) le masani fuaiupu interrogative ia e foliga tutusa i le ioe. Le auala e faia ai se fesili i le gagana Peretania? E talosaga o lona faaupuga interrogative o tauaveina e na o le faʻamamafa, e aunoa ma le faatulagaina o le predicate i luma o le mataupu autu ma le faaaogaina o upu galue uiga faaopoopo (i ai, faia ai) ma interrogative upu. O nisi o le malosiaga i se a tautalagia permutation o upu i tulaga patino e le saʻo, faavalevalea, po o le mafaufau. O lea, faatasi ai ma le polokalame masani, tatou te foi iloilo le mataupu lea e mafai ona e faia se fesili o le upu i le gagana Peretania, e aunoa ma le transposition faamalosia.
taitaiga lagona. Upu e tauaveina le malolosi
E tatau ona fuafua lea upu ua i mataupu faavae "o le questioner" avega e faamaonia ai le polokalame e fausia ma malamalama i le auala e faia ai se fesili i le gagana Peretania. O ni nai sese faavasega fuaiupu interrogative mo lo latou sootaga tau fesootaiga ma le ofo-tali t. E., Mo se faataitaiga, e fai atu o le mataupu e tatou te mananao e aoao ai se mea e uiga i le mea e faatino ai so o se gaoioiga o se mataupu i le mataupu. Ina ua maea uma, tatou te le iloa le mea o le tali o le a, ma pe o le a faia; O la tatou galuega - e ole mai, ma e tatau ona faavae na ona tatou i lenei.
Tagata o le Ekalesia, tatou te faaali atu lo tatou manao faavae mo faamatalaga, ma e tatau ona auauna atu o se faailoga mo le faailoaina. O le a tatou valaau atu i ai e tuuina atu e ala i le mataupu, ma isi. E., Ina ia faamatala atu le auala e tusi fesili i le gagana Peretania. O le siata o loo i lalo, e atagia laina faamaoti pe e faamatala fesili e ala i le mataupu, mo se faataitaiga, -? / O faia / O ai na / po o ala a le veape, mo se faataitaiga - ?? / na ia faia / Ia faia / po o ala a laiti? tagata, mo se faataitaiga, e ala i tulaga? - / sa ia faia i le taimi / ia faia ai i le taimi / mataupu faaupuga ala e mafai ona faigofie lava ona le mautonu i le tagata lona lua, ia iloa lenei mea, e faatusatusa i le faataitaiga aupito lata mai o le talosaga? - / na ia faia i le taimi / ai? sa ou faia i taimi? /. ? O le mea moni, o le tuuina atu / ia faia ai i le taimi / mafai ona fausia tutusa lelei lava, ae o le a manaomia ai se suiga o le tautala: / na ia faia i le taimi / ?. Fesili, faailoa mai i tuutuuga o le predicate, ua fausia i le tuuina atu o veape uiga (faia, e avea) i luma o le mataupu.
O le faamoemoega o le fesili. Le valea ma le afaina
E faapefea e tusi fesili i le gagana Peretania? Polokalame mo le fausia e faalagolago i le faamoemoe o le tuuina atu o pe o le tali o loo matua o loo faamoemoeina faamatalaga fou, pe faafouina mea ua uma ona iloa. I le tulaga lona lua, i lou fesili se manatu e uiga i le tali po o faaaliga o le ofo, le mautonu e uiga i so o se mea moni po o interlocutor faatusa mavae (valaau fesili e biased). Mo se faataitaiga, e te le iloa pe i lau uo i Chicago, ma fesili e uiga i lenei: / Pe o ia i Chicago / ia o i Chicago / ;? pe e masalomia ai e faapea se tasi e te iloa e mafai ona e i Chicago, ma faamanino ai lenei manatu: / Ia o i Chicago / ia o i Chicago / ;? pe na e faalogo ua taunuu o lau uo i Chicago, ma ofo i le mea lenei: ?? / Ia o i Chicago ua / ia ua uma ona i Chicago / (faatusatusa i le tulaga lea sa tatau i lau uo e oo mai, ae e te faia e uiga i ai e le o se mea e iloa: / Pe o ia i Chicago uma? / Pe ua ia i Chicago? /.)
E le manaomia e taumafai e ui atu i nei polokalame taitoatasi, liliu mea uma. O nisi faapotopotoga, e ala i lo latou lava natura, e mafai ona maua se vaega faatapulaaina o le faaaogaina.
tuueseeseina fuaiupu Interrogative e ituaiga i luga o le faavae o le mea moni e faapea o le faamatalaga latou te faamoemoe e maua mai ai.
masani
Fai se fesili masani i le gagana Peretania? O lenei fesili e manaomia ai se tali le lelei po o le lelei, lea o le a faailoa atu saʻo (ioe, e) po o le faaalatua (e ala i le faamatalaga o lea e mafai ai ona faia se faaiuga). Latou faiga masani o le a tatou faaaogaina e faamatala vaaia i tusi aoga e faaalia e ala i le predicate, pe i luma o le mataupu o le veape uiga talafeagai po o le veape o le predicate. Ae peitai, i le maua e masani ona le gagana Peretania fesili tutusa i le fuafuaga mautu, o lea o le a tatou talanoaina nuances semantic e mafai ona taofia ai.
Aoao e ala i le predicate
/ Na e faia? / Na e faia? / [O le mea moni ou did./Konechno faia.]
Aoao e ala i le noatia ma fai fuafua
/ Pe o le ae faia? / Pe / le ae faia? / Le ae faia? / [Leai, ou te le faia . / Leai, ou te le faia.]
Aoao e ala i le tagata lona lua
/ Na e faia vave? / E na vave ai? / Na e faia anapogi? / [A vave possible./Naskolko i mafai uma.]
E faapefea e fatu ai se fesili i le gagana Peretania, pe afai e faamanino ai le faamatalaga faamoemoe po o se vaega iloa? fesili Biased mafai ona e faatatau i le aoao. A biased le fesili e le predicate, o le faatulagaga o le o le a suia fautuaga ioe matua faapena. Mo se faataitaiga, / Na ia manatu e sili atu nai lo se isi. -? Sa ia manumalo / [ia togi vaega e sili atu nai lo le isi. - O loo ia manumalo] (faatusatusa i / Na ia aveina vaega i le tauvaga -.? Pe na ia manumalo / Na ia aveina vaega i le tauvaga -.? Sa ia manumalo /)?
peresprashivaniya
E mafai ona e filifili se vaega o fesili masani e toe fesili atu i soa, o le faaalia o le fiafia. nofoaga talafeagai nei mataupu - .. leʻi tali atu, o lona uiga o le tali i luma o le fesili ma o loo talosagaina e pei toe lona leo. ua faasaoina e pei o se talosaga i le polokalame, ae o nisi o vaega o le fuaiupu e masani ona aveesea.
/ Ou ola foi i Chicago. ? - O oe / ou ola foi i Chicago. - mamafa / [Imagine./Predstav le taimi nei.]?
faʻapitoa
Fai se fesili faapitoa i le gagana Peretania? e mafai ona taliina lenei fesili, o loo i faamatalaga tulaga ese. ua faamatalaina o ia e le upu patino / le O / O ai, O ai / O, O / O le, O le a / a / fea, Lea / fea, Pe / A, O fea / Afai, Aisea / Aisea, faapefea / faapefea (/ faapefea / masani ona faaaogaina ma le veape, adjectives, ma isi, lea e faaatoatoa ai lona uiga: .... / e toafia / le a le tele, le a le umi / le umi, faapefea mai / faapefea ona tupu ai, ma isi), lea e tu i le tulaga muamua. O nei fesili e le o biased. Tulaga pe afai e manaomia tuufaatasia vaega veape se uiga i luma o le mataupu ua fuafuaina e se tagata, lea e faaalia ai le manaomia mo faamatalaga - e ala i le predicate, o le mataupu (a noatia i faamatalaga), po o isi vaega laiti o le faasalaga. Ina ia iloa le auala e faatupuina ai se fesili i le gagana Peretania, e faaaoga ai le faapitoa. upu, ia manatua - pe afai e liliu atu le fesili aoao o le faapitoa e suia faigofie, mo se faataitaiga, / Aisea / po / A /, tagata o polokalame faamuamua, i se tala faatusa, e mafai ona tumau suia faatusatusa i se fuafuaga faapena i le ioe.
Le matagaluega e mafai ona tumau e le suia i le faamatalaga amata i se upu faapitoa, faaofiina i se faasalaga interrogative. Mo se faataitaiga, / E te le iloa pe aisea ua ia vaai atu i ai? / E iloa pe aisea o loo ia vaai atu i ai? / Fea / aisea ua ia vaai i ai / pe aisea ua ia silasila i ai / ai se mafuaaga faapitoa.
I tulaga pe afai o le sui nauna interrogative O ai, O le a, ai, O le, O le fea e noatia i po o se vaega o le mataupu, matagaluega fausaga o faasalaga ioe tutusa. Afai o le nauna interrogative faatinoina se matafaioi ina ua le fuafuaina o le mataupu, ma toe fausia e tupu. I isi tulaga tu veape se uiga i luma o le mataupu.
Mo se faataitaiga, faatupuina se fesili i le gagana Peretania i se tulaga / O / gaoioiga o se vaega laiti o le predicate, pe ua noatia i? -? / O ai e te faafoliga i ai i le taaloga / a le mea e te manao i ai i le taaloga / [Sa ou faafoliga e avea o se a sili superman./Ya e avea o se superman.], -? / O ai le superman / O Superman? ? / [ou te le superman./Ya superman.].
Faapitoa e ala i se predicate laiti lotoa
/ O ai o ia ia te oe? / O ai mo oe?
mataupu faapitoa mai le mataupu
/ O le a auai mai ia te au? / O le a auai mai ia te au? /
Faapitoa i le fuafuaina pe noatia i
/ Fea le pasi e alu i le malae vaalele? / Fea le pasi e alu i le malae vaalele? /
Faapitoa e ala i isi tagata o le lona lua
/ Fea na latou feiloai? / Fea latou te feiloai? /
/ Le ā le umi ua tatou i ai iinei? / Le a le umi tatou i ai iinei /?
Le a le umi seia oo ina e tupu?
O ituaiga taatele foi o talosaga / umi seia oo ina e tupu? / Le a le umi i luma o tupu? / Lenei, / a le umi ao lei tupu? / Faapefea umi ae tupu ai lenei mea? / Ma isi E., I lea taamilosaga ua lē pei o / e tatau ona tatou faatali / tatau ona tatou faatalitali / po / le manaomia / manaomia / (/ a le umi e tatau ona tatou faatalitali seia e tupu? / le umi e tatau ona tatou faatali i luma e tupu? po / a le umi e ai manaomia i luma o le mea e tupu se mea? / le a le umi e manaomia mo se mea e tupu? /).
avanoa
Fai se fesili isi i le gagana Peretania? O lenei fesili ofoina mai e le filifiliga faailoa mai e sea tagata, ma le talosagaina o le faamaoniga o so o se i latou.
/ Aʻu alright pe leai? /
vavaeeseina
Fatu fesili tuueseeseina i le Igilisi? O lenei fesili e masani lava ona rhetorical i le natura, o lona uiga, o le atoatoa o le tali i le fesili lava ia. I le uluaʻi vaega o le faaalia o se faamatalaga maoti, ma le lona lua e manaomia lona faamaoniga po o refutation. O le vaega lona lua o le vavae ese mai le koma muamua, o nisi taimi o se tulaga o le tele o turisi, i nisi tulaga lava e faalauiloa le isi interlocutor.
/ Ia o alright, e le o ia? /
E le o le lava lea e tasi ... Pe?
e tatau ona manatua e
Foi, ina ia iloa le auala e faatupuina ai se fesili i le gagana Peretania, e tatau ona tatou manatua o le vaega i upu o le pito i luma o le mataupu ua avea e tusa ai ma le taimi ma le conjugation, ma ina ua uma - i lona uluai tulaga.
A faaaogaina le veape i le pileposisia faaatoatoa lona uiga semantic, o se mafuaaga o le mulimuli i se faasologa o upu. ???? Mo se faataitaiga, / a le mea ua e vaai atu i / le a le mea o loo e vaavaai mo / a le mea o loo tutupu i / e mafai ona tatou maua mai / Afai o le pileposisia o se vaega o se faaopoopoga, ua tuu foi i le faaiuga, mo se faataitaiga: / Pe ua e vaai mai ia te au ? /.
O le spec. o loo faaaogaina le fuaiupu ma suinauna interrogative, nouns o loo faaaogaina e aunoa ma le mataupu.
Similar articles
Trending Now