Aiga ma le AigaToto

E faapefea ona fuaina le CTE o le fetus?

I aso nei, o fafine uma ua maitaga e maua le avanoa e maua ai se fusi maloloina, talu ai o mea fa'aonaponei ua mafai ai ona e su'esu'eina e le gata le umi o le maitaga, ae le aofia ai foi le ono tulai mai o ni mea e le masani ai po'o ni fa'afitauli i le atina'eina o se tamaititi i le lumana'i. O le mea lea, e ala i le fuafuaina o le matua o le tamaititi, o lo'o fa'ataunu'uina e le taumatau le fuainumera tele o fuataga ma fa'atusatusa taunuuga i tulaga fa'atulagaina. O le tulaga sili ona sa'o e fuafua ai le atina'eina o le pepe i le lumanai o le KTP o le fetus, o lona uiga, o le tele o le coccygeal-parietal. E fuaina i le fesoasoani a le ultrasound, e masani lava i se vaitau e o'o atu i le sefulutasi vaiaso, talu ai ona o le sa'o o fuataga e fa'aitiitia mai le vaiaso lona sefulu lua. E tusa ai ma le KTR o le pepe, e mafai ona e filifili e le na'o le umi o le ma'itaga, ae tutusa foi ma le mamafa ma le mamafa o le pepe.

O le laulau faapitoa o lo'o fa'aalia ai le taua o le CTE o le fetus mo vaiaso, o le fuainumera lea o le masani, talu ai o lo'o fa'afeiloa'i pea ni suiga i le atina'eina o le lumana'i, e le o se mea fa'aletonu. E moni lenei mea i le lona lua o masina. I le tasi taimi, tatou te faamamafa atu o le laulau e mafai ai ona sese le fa o aso i le fuafuaina o le tausaga o le tafaoga. A mavae le sefulu ono vaiaso, e le fuaina le CTE o le fetus.

E taua tele iinei e le gata i le sa'o le tu'uina o le vaitaimi o le maitaga, ae ia mata'ituina foi le atina'eina o le tamaititi. I le tulaga o fa'alavelave matuia, e tatau ona fa'afeso'ota'i se foma'i ma na o ia e fa'amatalaina iuga.

Afai tatou te mafaufau i le laulau KTR mo vaiaso, o le a vave ona taia i le mae'a o le vaiaso lona sefulutasi, o numera o loo i ai toetoe lava a faaluaina. O le mea lea, afai muamua na faateleina le MAMA i le 1 mm, ona sosoo ai lea ma le sefululua vaiaso o le a tupu i le toeitiiti 2 mm (i le aso).

O le mea pito i sili ona lelei o le fuaina lea o le CTF o le fetus i le vaiaso e sefulutasi, aua o fa'amatalaga vave e mafai ai ona iloagofie le faaletonu i le vave amataina, o lenei mea e mafai ai ona fa'aumatia ma ma'itaga i se ma'itaga maloloina.

Mafaufau pe faapefea ona fuafua le KTR

I le fuafuaina o le CTE, o sikola e fa'aaogaina i vaalele eseese, ae o le uumi pito sili ona umi o le embryo ua fuafuaina i le fuaina mai le poula i le pito o le papa (e le o aofia ai iinei le talo talo ma ona lala).

O lea, i le trimester muamua o le maitaga e ultrasound fuafuaina lapoa ovum ma coccyx-parietal faaiuga fetal. O ia fua uma e mafai ai ona fa'amautinoa le umi o le ma'itaga, talu ai i lenei vaitau o le tele o le pepe i le lumanai e sili ona vavalalata latalata i tulaga fa'apitoa.

Afai e te tilotilo i le laulau mo le fuaina o le CTE o le fetus, e mafai ona e iloa i le ono vaiaso o le fitu maila, i le vaiaso lona fitu o lenei fuainumera ua o'o i le 10 milimita, i le amataga o le vaiaso lona valu - sefulu ono millimeters, i le iva iva-lua-tolumilimeters, I le tolu sefulu tasi minute, ma le sefulutasi - fasefulu maila.

I le vaiaso lona sefulu lua o maitaga faailoilo le a tuputupu ae CTE afuafua teisi vave fuafua lelei i lenei vaiaso, e tutusa ma le lima sefulu lua millimeters. O le vaiaso lona sefulu tolu o lo'o faamatalaina e le KTR o ono sefulu ono mita.

O lea, ei ai le suesueina o CTE fetal se matafaioi taua i le suesueina o maitaga tamaitai. Fa'afetai i lenei fa'amaoniga e mafai e le gata ona fuafuaina le taimi tonu o le ma'itaga, ae ia fa'aalia foi le feeseeseaiga i le atina'eina o le tamaititi i se taimi vave, lea e fa'ateleina ai avanoa o le fa'amaloloina ma le gaosia o se tamaititi soifua maloloina.

E tatau ona maitauina e le fautuaina e fuafua le tele o le fetus e ala i taunuuga o le ultrasound na o ia, tuu ai ina ia maua ai e tagata atamamai, ona e iloa ai lea o le tulaga moni o lou pepe i le lumanai.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.atomiyme.com. Theme powered by WordPress.