Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

O le faailoga muamua o le fiva i tamaiti ma tagata matutua

o fiva a lamatia ai le ola faamaʻi, lea o nisi taimi e tupu mai pe a le tulafono tau faaofi e alu e le mo na aso, ma e oo lava itula. I le tele o tulaga, o loo i ai se uiga lona lua, i.e. tupu o se failelegau o faamai siama o le taliga, isu, faai, māmā, ona i le toto. Fiva mafai ona faafaigata ai le toetoe lava o so o se faamai viral: misela, pox moa, mumps, mononucleosis, misela, lea e masani lava ona faia i le fale. O le mea lea, o le tagata ua le gata tausisia uma fautuaga a le fomai, ae faapea foi e iloa ai le faailoga muamua o le fiva.

E mafai faapefea ona amata fiva?

fiva Viral masani lava ona tupu i le talaaga o le faamai viral oi ai nei. O lona uiga, muamua muimui le tagata o se isu tafe, fiva, mageso (pe afai e le misela, rubella, varicella), tale. Ona o loo i ai le faailoga muamua o le fiva: ulu tiga ogaoga, lethargy, drowsiness, toe (po o le sili atu) faateleina o le vevela o le tino. Mo vave e mafai ona headaches auai tete ma toilalo respiratory, le atuatuvale o le malamalama, lili, amioga le talafeagai, manatu faatupu. O nei faailoga, aemaise lava i le tupu muamua talaaga le malaise laiti muamua, o se lagona o le faaletonu pe le mafai uiga faai tiga i lenei tulaga o loo i ai se fiva herpetic, e matua matautia i le ola ma le tuua o taunuuga matuia, e tusa lava pe tauaveina togafitiga faapitoa i le taimi tatau ma talafeagai. O lea, i le tulaga lenei i le valaau o faalavelave tutupu faafuasei ma se malaga i le tatau ona faatuai le siama falemai lava mo se minute.

O le faailoga muamua o le fiva i le tulaga o tupuaga siama

1. Afai e tulai mai i se tulaga o ala o faasalalauga otitis, nimonia, o se leakage faifai pea o le suāvai cerebrospinal (CSF) mai le taliga po o le isu, o se tasi taʻua se ulu sa matuai tiga malosi, lea e O lona lē aveesea pills tiga, oso aʻe le vevela o le tino. Nisi taimi o le faasilasilaga onosai e avea ai ma mafai ona maua lou auvae i le sternum.

Isi uluai faailoga o le fiva i tagata matutua: o se tagata o loo taumafai e toe pepelo i maai auauai o le ulu, na ia taʻua maua a tiga le ulu. E tiga e vaai i le ulu o le malamalama o le "vaeluaina" i le leo tele, e masani lava ona foi se faateleina o le tulaga maaleale o le paʻu (malamalama faatatau i le paʻu o lava le lelei). Fiaai mou atu, ae ina ua taumafai e 'ai ma inu e faafaufau, faasuati. Manavatatā o iina.

I tulaga faapea, aemaise lava i le faifai pea ina ua mavae suāvai mai le isu po o taliga e nei faailoga auai vave e dizziness, malamalama-headedness, le lava, o le taimi ma le nofoaga disorientation, lethargy, tete ma apnea.

2. I le tulaga o meningococcal faamaʻi auga amataga o le fiva (tiga le ulu, o le lagonaina paʻu, faafaufau ma faasuati) e mafai ona tulai mai e faasaga i le talaaga o le a maualuga le vevela ma le mageso uiga, ia le itiiti ifo - i luga o le talaaga o le masani malulu ma faataunuuina samasama po papae ma gasegase laiti.

Mageso o le lanu uliuli e le mageso ma e le afaina ai, e le liliu sesega ina fetaomi atu i luga o lona le tioata manino - o se faailoga mo se valaau faanatinati mo se taavale a le falemai. O lenei mageso - e le o se faailoga lenei o le fiva o lea, e le o - o se faailoga o le meningococcal (seasea - Haemophilus influenzae po pneumococcal) siama, septic lona foliga, lea e mafai ona mafua ai le maliu o se tagata. I le tulaga o rashes uiga ese i so o se tulaga le mafai ona e faatali mo le manu mai o drowsiness po o le ulu tiga, e pei ua leiloa taua taimi.

Fiva: o le faailoga muamua i le fanau

Fanau oe ua uma ona iloa le auala e talanoa, e masani ona faitio foi o le ulu tiga, lea na faaali mai i luga o le vevela maualuga talaaga, tiga pe a le faia o le tiga vailaau pasia mo se taimi puupuu, o le tamaitiiti mo se taimi e le mafai ona e oo lava i lo latou gaoioiga e masani ai. Foi i ai faafaufau, o nisi taimi - faasuati e tusa lava po o le taumafataga, o le a taumafai le tamaitiiti faigata ona pepelo.

I pepe le faailoga muamua e mafai ona iloiloina a excitation muamua ina e le faafilemuina le tamaitiiti i lalo, ma tagi e sili atu pe afai o lona ave i lona lima, ona aliali mai i luga o le talaaga o faateleina sleepiness e numera eseese (e masani - ae e 39-40 tikeri) tino vevela. Ona avea ai lea drowsy le tamaitiiti, o loo taumafai o ia e togi i tua o lou ulu, tagi pe ae liliu atu i luga o le le malamalama po o le leo tele. Ia vomits foi masani - toe.

Faailoga o fiva i le pepe i lalo o le tasi le tausaga ua manatu foi a bulging fontanelle tele (e tatau ona faaonaponei ma le ivi ulupoo), tete fetaiai i masani po o le teisi (e 38 tikeri), vevela tino faateleina, mageso, pogisa, ia faamomoeina le vae pe a le tamaitiiti taofi "koluma" .

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.atomiyme.com. Theme powered by WordPress.