FaavaeinaAoga maualuga ma aoga

Faavaeina Hypothesis o le hydrosphere. E faapefea ona faia e le vai i le Lalolagi?

A o ma na i ai le vai i le Lalolagi? o loo finau pea saienitisi i lenei mataupu, ae le tali tonu ma talafeagai ua faamaonia e tusa e leai se tasi ua tuuina mai. I aso nei, o loo i ai ni nai fautuaga i le auala e mafai ona avea o le suavai i luga o le paneta. Ia i latou ua matua faavalevalea ma si hypothesis talafeagai, ae mamao se tasi oi latou e le o atoa saʻo.

E faapefea ona faia e le vai i le Lalolagi? Aotelega o le hypotheses autu

Vai ei ai se matafaioi taua i le faatumauina o le ola i luga o le paneta, t. Ina ia. O le siosiomaga autu i totonu o so o se tino. E aunoa ma le vai i luga o se tagata e mafai ona sao atu i le tolu aso averesi, a leai o le 15-20% o le vai e masani ona taitai atu ai i le oti.

E faapefea ona faia e le vai i le Lalolagi? faavaeina Hypothesis o lenei mea e toaitiiti, ma e leai se tasi oi latou e leʻi avea o faamatalaga molimau moni. Peitaʻi, e mafai ona peitai latou faamatala i le faavaega o le hydrosphere o lo tatou paneta.

O le hypothesis o tupuaga le iʻu o le vai

O se vaega o tagata suʻesuʻe, ua fautuaina atu o le vai faaali ma pauu tele meteorites. Na tupu lenei mea e uiga i le 4.4 piliona tausaga ua mavae, ao le paneta o pea i lona le fanau iti, ma ua matutu o le fogaeleele, fanua tuufua, i luga o lea e lei faia le siosiomaga.

I luga o le fesili, e faapefea e le vai i le Lalolagi, lagolagoina o lenei hypothesis e gafa o le molecules muamua o le suavai aumaia faatasi ma i latou meteorites. Muamua, o loo i ai nei molecules i le tulaga o le kesi ma faaputuputu, ma mulimuli ane, ina ua amata ona maalili le paneta, ua mavae le vai i le tulaga o suavai ma faia hydrosphere o le lalolagi.

Atonu o le faavaega vailaau o vai ua tulai mai autu protons hydrogen ma anions okesene, ae o le avanoa o se tali i le mafiafia o le tino selesitila, lea mulimuli ane pauu i le eleele a mataʻutia laiti.

O le isi hypothesis, e faapefea e le vai i le Lalolagi

Sa ia fautua mai se vaega o tagata suʻesuʻe faauluulu i lauiloa saienitisi VS Safronov. Lona ute moni o loo i le manatu amataga le lalolagi o le vai, lea sa faia i le loloto o le paneta.

I lalo o le gaoioiga o meteorites tele pauu i le taimi o lo tatou paneta ua avea incandescent faatupuina ai se aofaiga tele o le mauga, lea na tauivi magma. Faatasi i ai i le laualuga tu "ausa", lea na mafua ai le faavaeina o le a hydrosphere lalolagi.

E ui lava i le mea moni e faapea o le talitonuga faataatia le faavae o le amataga mai o le vai i le lalolagi, e le mafai ona tali le tele o fesili. Mo se faataitaiga, e faapefea le papa i le lithosphere ua tele liusuavai e iʻu i le faatuina o le tele o maugamu? Ma le auala e faia le ausa le vai? I le taimi muamua, saienitisi ua manatu e faapea i lena taimi o iina na ma tuua le vai, lea e ala i le maugamu ma magma pa atu i se tulaga gaseous.

O lenei manatu o le faavaega o le ausa faafitia P.Perro, i le senituri lona 17 natura. Ia faamaonia e faapea o le eleele faia ona o precipitation, ma e manaomia ai le afioaga lenei o se siosiomaga. 4.4 piliona o tausaga ua mavae, e leʻi i ai le siosiomaga.

O le manatu mulimuli

E faapefea la ona faia e le vai i le Lalolagi? O le isi hypothesis mafai ona oo mai mai le isi itu i le fesili o le faavaeina o le hydrosphere o le paneta. E pei o manatu ua mavae VS Safronov ma lona faatasi-tusitala, ua tetee pe lenei hypothesis e le vai o le amataga terasitila.

O le eseesega e faapea, e tusa ma le suesue, faavaeina le molecules vai faatasi ma le tisiki protoplanetary o le Lalolagi, o lona uiga, i le taimi o le faavaeina o le lalolagi lava ia. Le puna o le molecules vai sa avea deuterium ma okesene.

Deuterium o se hydrogen masani ma se tasi neutron i lona vaega faaogatotonu len¯ao. O lenei isotope mamafa na maua i faataitaiga maʻa anamua o loo maua i le Atika i Baffin Island (1985). O nei maa ua maua mai fasimea o le efuefu protoplanetary te le oo ea i le taimi o le faavaeina o le paneta. E tusa ai ma le suesue, o le vailaau o le natura o le a le faatagaina deuterium le ua faia isotope paneta.

O le auala e faaali mai ai le vai i luga o le e tusa Lalolagi i nei saienitisi. Afai e saʻo nei faamatalaga, o le faavaeina o le tisiki protoplanetary sa faia e uiga i le 20% o vasa o le lalolagi o aso nei. I aso nei, suesue o loo saili mo se auala e faamaonia ai mai le "protoplanetary" vai faia o le toatele o vasa o le lalolagi, faapea foi ea ausa le vai ma le eleele.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.atomiyme.com. Theme powered by WordPress.